111. |
112. Uspešnost izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji s poudarkom na motivaciji zaposlenihAndreja Podpeskar, 2020 Abstract: Evropska kohezijska politika je trenutno ena glavnih naložbenih politik v Sloveniji. Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije je doseči bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Evropske unije. Učinkovitejšemu upravljanju evropskih skladov je namenjen ukrep tehnične pomoči. Cilj tehnične pomoči je učinkovito izvajanje Operativnega programa in večja upravna usposobljenost. Namen je doseči višjo usposobljenost, zaposleni bodo svoje delo opravljali boljše, posredno pa se bo povečalo črpanje evropskih kohezijskih sredstev. V magistrski nalogi smo proučili motiviranost za izobraževanje pri zaposlenih v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V prvem delu naloge smo s preučevanjem različne literature uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo. Predstavili smo evropsko kohezijsko politiko, SVRK in pa motivacijske dejavnike ter pomen usposabljanja in izobraževanja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, med vsemi zaposlenimi poskušali zbrati podatke o odnosu do izobraževanja in dejavnikov motivacije. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na višjo usposobljenost, boljše delo zaposlenih. Rezultati raziskav so pokazali, da imajo zaposleni visoko stopnjo motivacije za izobraževanje. Najpomembnejši dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k izobraževanju, pa so osebni razvoj in želja biti na tekočem. Sledijo mu nove zaposlitvene možnosti in ohranitev zaposlitve. Nasprotno pa k motivaciji za izobraževanje še najmanj vplivajo dejavniki, kot so tekmovanje s sodelavci pa tudi denarne nagrade ter višja plača niso dobri spodbujevalci.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska kohezijska politika, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, motivacija, izobraževanje, usposabljanje
Published: 09.07.2021; Views: 1012; Downloads: 105
 Fulltext (1,29 MB) |
113. Izobraževanje v "senci" na GoriškemEvelina Perozzi, 2018 Abstract: V magistrski nalogi, ki je razdeljena na šest poglavij smo želeli raziskati vzroke za porast
privatnih inštrukcij v zadnjih letih na goriškem. Po teoretičnem delu kjer smo opredelili
izobraževanje, inštrukcije in razlike med generacijami smo opravili tudi kvantitativno in
kvalitativne raziskave in iz rezultatov raziskav je razvidno, da lahko vzroke za porast privatnih
inštrukcij iščemo v družbenih spremembah, ki so vzrok hitrega razvoja individualizma in
vplivajo na spremembe v sistemih formalnega izobraževanja. Želja družbe in gospodarstva je
večje število visoko izobraženega kadra, ki bo učinkovit, tekmovalen a hkrati tudi poslušen. To
spodbuja težnje novejših generacij po izobraževanju, medtem ko njihov individualizem, v
smislu lastne odgovornosti in ambicioznosti, spodbuja tekmovalnost, neučakanost in
materializem. V formalnem izobraževanju se tako razvijata vzporedno individualizem in
konformizem, kot posledici prilagajanja izobraževanja za produktivni kapitalizem.
Največji porast inštrukcij je zaznati, glede na raziskave, v srednjih šolah zaradi velike razlike v
načinu izobraževanja med osnovno in srednjo šolo, kjer je zaznati velika odstopanja glede
individualnega pristopa, priprav na preizkuse znanja in obsega domačih nalog. Preko raziskave
je bilo tudi zaznati, da postajajo otroci v času šolanja, zaradi velike tekmovalnosti, oropani moči
razmišljanja, ustvarjalnosti in spretnosti za reševanje problemov, saj v svoji želji po uspešnosti
v izobraževalnem sistemu, živijo v neprestani tekmi brez časa za samozadovoljstvo.
Inštrukcije tako postajajo večplastne in se koristijo tako za posredovanje znanja kot tudi za
gradnjo samozaupanja in motivacijo, predstavljajo sredstvo za gradnjo temeljev pri krepitvi
samopodobe in jim hkrati omogočajo doseganje lastnih ciljev, želenega nivoja znanja, kot tudi
pričakovanj družbe in njih samih po uspehu v tekmi med vrstniki. V družbi velja neko obče
prepričanje, da znanje in uspešnost odpirata poti za nadaljevanje izobraževanja po srednji šoli,
kar posledično omogoča boljšo zaposlitev, boljšo plačo, ter večjo sprejetost v družbi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: konformizem, individualizem, inštrukcije, izobraževanje, motivacija, magistrske naloge
Published: 26.07.2021; Views: 802; Downloads: 64
Fulltext (4,06 MB) |
114. Odnosi na delovnem mestuAnamarija Šega, 2015 Abstract: V diplomski nalogi sem se osredotočila na odnose na delovnem mestu. V teoretičnem delu
sem raziskala pomene vrednot, ki so za vsakega posameznika različne. Osredotočila sem se na
različne motivacijske načine, ki motivirajo zaposlene. Seveda ima vsak zaposleni drugačne
želje po motivaciji, zato mora vodja organizacije dobro poznati svoje zaposlene, da zna
vsakega ustrezno motivirati. Na odnose večkrat vplivajo tudi konflikti, ki se jim včasih težko
ognemo.
V empiričnem delu sem izbrala kvantitativen način raziskovanja. Uporabila sem anketni
vprašalnik, ki sem ga razdelila 250 zaposlenim. Anketni vprašalnik je rešilo 123 zaposlenih.
Rezultate sem nato predstavila v grafičnih prikazih in potrdila dve hipotezi ter eno ovrgla.
Ocenjujem, da je za dobre delovne rezultate ključen dober odnos med zaposlenimi. Delo bo
opravljeno hitreje in kvalitetnejše.
Found in: ključnih besedah
Keywords: odnosi, motivacija, konflikti, stres, mobing, vrednote, diplomske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 760; Downloads: 72
Fulltext (615,13 KB) |
115. Motivi za odločanje podjetnikov v Sloveniji za ustanovitev socialnega podjetjaTamara Kokol, 2016 Abstract: Trenutno živimo v času, kjer je stopnja brezposelnosti zelo visoka. Čedalje več ljudi je
takšnih, ki na svet gledajo nesebično in želijo s tem pomagati tudi drugim. Z ustanovitvijo
socialnega podjetja omogočamo delovna mesta ranljivim skupinam ljudi na trgu. To so
brezposelni, ki že dolgo iščejo zaposlitev, starejši, mladi, bivši odvisniki, zaporniki in tako
naprej. Zaradi tega je takšno podjetništvo bolj družbeno odgovorno, ker ustvarja družbene
koristi tudi za tiste, ki v klasičnem podjetništvu zelo težko najdejo svoje mesto. Cilj
diplomske naloge je ugotoviti motive, zaradi katerih se bodo posamezniki odločali za
ustanovitev socialnega podjetja, ali je razlog v subvencijah, ki jih dodeljuje država, ali je
razlog prispevati k družbeni koristi. V diplomski nalogi smo uporabili dva različna pristopa.
V teoretičnem delu smo uporabili kritično presojo, povzemanje virov in deskripcijo, v
empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika uporabili kvantitativno metodo. V
prvem delu smo obširno preučili temo socialnega podjetništva in pojem motivacije. V
diplomski nalogi je zajeta široka razlaga na temo socialnega podjetništva v Sloveniji, prav
tako v tujini. Obdelali smo tudi pojem socialnega podjetnika, kako naj bi le-ta razmišljal in
deloval. V drugem, empiričnem delu, so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ter
široka diskusija v kateri smo podali svoje kritično mišljenje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: socialno podjetništvo, motivacija, gonilniki razvoja, zaviralci razvoja, družbena odgovornost, diplomske naloge
Published: 27.07.2021; Views: 751; Downloads: 71
Fulltext (1018,06 KB) |
116. Vpliv notranjega lastništva zaposlenih na motivacijo za deloLidija Štorgel, 2017 Abstract: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški
kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno
in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja
skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj
pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo
v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo
omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki
nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil
najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v
Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar
je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno
prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna
zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem
področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar
ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da
pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa
lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s
strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 789; Downloads: 48
Fulltext (2,22 MB) |
117. Dejavniki motivacije za izobraževanje in usposabljanje v večji javni organizaciji na področju zdravstvaNina Božnar, 2017 Abstract: Motivirani in usposobljeni zaposleni so najkompleksnejša naloga vsakega podjetja. Uspešnost
procesov izobraževanja v podjetju je odvisna od vodstva podjetja, delovanja kadrovske službe
z vodstvom in želje zaposlenih, da se izobražujejo. Kako uspešno bo podjetje oziroma
organizacija, je v današnjem svetu v veliki meri odvisno tudi od njenih zaposlenih. Vedno več
ljudi je nezadovoljnih na svojem delovnem mestu zaradi slabih medsebojnih odnosov, slabih
pogojev za delo, slabega počutja, nepoštenosti in še mnogo drugih vzrokov. Danes ni več
največji izziv organizacije, da ima dobro razvito vizijo, strategijo in cilje, temveč morajo
vzpostaviti sistem, ki motivira zaposlene, da jim sledijo. Le dobro in pravilno motivirani
zaposleni lahko organizaciji pomagajo do uresničitve njihovih ciljev in strategij.
Izobraževanje pri posamezniku vpliva na njegovo kakovost življenja, uspešnost in družbeno
učinkovitost. Menim, da so izobraženi ljudje osnovni gradnik družbe in tako predstavljajo
osnovo za funkcionalno družbo, pomanjkljivo izobraženi pa ne prispevajo k družbenem
napredku.
Tako kot se razlikujejo med seboj karierne poti posameznika, se razlikujejo tudi osebni
interesi in cilji posameznika. Nekateri mislijo, da se je brez pomena izobraževati ali
usposabljati, da že vse vedo. Nekateri pa enostavno nimajo želje in potrebe, da bi nadgrajevali
svoje znanje. Moje mnenje je, da kdor se ne izobražuje in ne gradi svojega znanja, prav kmalu
spozna, da ga mlajši in spretnejši sodelavci prehitijo. Osveščenost in samoiniciativnost sta
ključnega pomena pri motivaciji za izobraževanje in usposabljanje.
V okviru diplomske naloge je bilo postavljenih šest hipotez, ki so se preverjale skozi celotno
nalogo in smo jih v šestem poglavju statistično analizirali s pomočjo rezultatov raziskave.
Prišli smo do ugotovitve, da bi morala organizacija najprej opredeliti potrebe po
izobraževanju. Zaposlenim bi morala posredovati vse informacije o možnosti izobraževanja,
formalnega in neformalnega. V sedmem poglavju smo podlagi rezultatov raziskave podali
tudi predloge za izboljšanje področja izobraževanja na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Found in: ključnih besedah
Keywords: motivacija, izobraževanje, usposabljanje, izvajalci izobraževanj, udeleženci izobraževanj, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 871; Downloads: 95
Fulltext (1,71 MB) |
118. Relevantnost dvofaktorske motivacijske teorije pri generaciji X in YVesna Rejec, 2012 Abstract: Doktorska disertacija spada v širše sociološko polje, saj govori o kompleksni problematiki
relevantnosti Herzbergove dvofaktorske motivacijske teorije, pri čemer se v ospredje
postavlja raziskovalni interes generacijske stratifikacije specifične generacije v današnjem
slovenskem sociološko-kulturološkem kontekstu. Glede na vsakdanjo percepcijo življenja,
torej glede na vrednote, narodnostno poreklo, življenjske izkušnje, poklicno usmerjenost in
demografske značilnosti okolja, iz katerega prihajamo, imamo ljudje lahko zelo različne
interpretacije stvarnosti. V pričujoči disertaciji se fokusiramo na generacijsko, torej starostno
stratifikacijo pripadnikov generacije X in Y v povezavi z motivacijskim okvirom, znotraj
katerega pripadniki obeh generacij delujejo. Dileme, s katerimi smo se v pričujoči doktorski
disertaciji ukvarjali, se nanašajo na vprašanja, ali za motivacijo predstavnikov generacije Y
res veljajo drugačni pristopi kot doslej? So jim v primerjavi s predstavniki generacije X za
notranji delovni zagon res pomembnejši drugi motivacijski dejavniki? Zanimalo nas je torej,
ali med obema generacijama res obstajajo takšne razlike, da bi lahko upravičeno govorili o
generacijski raznolikosti. Za osnovni raziskovalni okvir nam je služila Herzbergova
dvofaktorska motivacijska teorija, ki smo jo z obsežnim teoretičnim študijem razširili na
dodatne dejavnike, ki jih Herzberg v svoje preučevanje ni vključil, so pa zadnje študije mladih
generacij pokazale, da so mladim pomembni. V okviru Herzbergove teorije nas je zanimalo
tudi, ali je teorija dovolj robustna, da se je obdržala skozi čas, in ali je njena aplikacija za
slovenski prostor sploh relevantna. Končni cilj disertacije pa je bila formulacija
motivacijskega modela za povprečnega predstavnika generacije X in povprečnega
predstavnika generacije Y.
Predstavnike obeh generacij smo najprej preučili skozi obsežen znanstveni in literarni korpus,
nato pa preučevali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami, s katerimi smo odgovarjali
na v uvodu postavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Tako kvalitativna kot tudi
kvantitativna analiza sta pokazali, da se dejavniki, ki jim predstavniki ene in druge generacije
pripisujejo ključen pomen, med seboj razlikujejo. Nadalje smo ugotovili, da prav tako obstaja
razlika, katerim izmed teh dejavnikom pripadniki generacije X in Y pripisujejo vlogo
motivatorja in katerim vlogo higienika. Iz vsega zgoraj naštetega smo torej sklenili, da obstaja
dovolj očitna empirična evidenca, da lahko legitimno in z vso relevantnostjo govorimo o
generacijski raznolikosti tudi v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem okolju. Kot
eden izmed raziskovalnih ciljev je bilo tudi vprašanje, ali je Herzbergova teorija dovolj
robustna, da se je obdržala več kot pol stoletja. Ugotovili smo, da sicer osnovni skelet teorije
še stoji, vendar so družbene spremembe vplivale na spremenjeno konotacijo dejavnikov – iz
higienikov v motivatorje in vice versa.
Pojem generacijske raznolikosti in z njo povezane motivacije je v slovenskem prostoru še
precej neraziskana tema in s pričujočo doktorsko disertacijo smo želeli ravno na tem področju
dodati svoj znanstveni prispevek k teoriji motivacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: motivacija, motivacijske teorije, Herzberg, generacijske razlike, generacija X, generacija Y, doktorska disertacija
Published: 28.07.2021; Views: 1066; Downloads: 82
Fulltext (7,07 MB) |
119. Spodbujanje ustvarjalnih dosežkov študentovAldijana Dizdarević, 2011 Abstract: Ustvarjalnost na prvi pogled ljudje predvsem povezujemo z umetniki in znanstveniki, vendar
pa ima ustvarjalnost velik pomen na veĉ razliĉnih podroĉjih. Eno takih podroĉij je tudi
izobraţevanje, ki ĉloveka spremlja celo ţivljenje. Zaĉne se ţe v otroštvu, ko otrok spoznava
svet okoli sebe na svoj naĉin, in nadaljuje z vstopom v strokovno izobraţevanje, ki ga nudijo
institucije kot so osnovne, srednje in visoke šole. Nato pa ĉlovek svoje pridobljeno znanje
nadgrajuje z izkušnjami v sluţbi in osebnem ţivljenju. Med znanjem in izkušnjami pa se
najde tudi mesto za ustvarjalnost, ki se skriva v vsakem posamezniku, za katero pa le-ta
potrebuje neko spodbudo, to je motivacijo, ki je lahko tako zunanja kot tudi notranja. Zato vse
bolj prihajamo do spoznanja, da vlaganje v ustvarjalne in inovativne sposobnosti mladine
predstavlja dolgoroĉno naloţbo za prihodnost. To pomeni, da v današnjem ĉasu izobraţevalne
institucije dajejo ustvarjalnosti vse veĉji pomen in na podlagi tega uvajajo razliĉne naĉine, s
katerimi skušajo motivirati ustvarjalne in nadarjene. Prav zaradi pomembne vloge, ki jo ima
ustvarjalnost pri razvoju in izobraţevanju sem se odloĉila, da razišĉem in predstavim naĉine
spodbujanja ustvarjalnosti pri študentih na treh razliĉnih fakultetah v Sloveniji. S pomoĉjo
primerjave naĉinov spodbujanja ustvarjalnosti pa sem oblikovala model predlogov in
pravilnika za Fakulteto za uporabne druţbene študije, ki bi lahko bili uporabni za nadaljnji
razvoj fakultete.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustvarjalnost, motivacija, ustvarjalni dosežki, visokošolsko izobraževanje, študentje
Published: 28.07.2021; Views: 1109; Downloads: 47
Fulltext (501,32 KB) |
120. Organizacija kadrovske službeAndreja Savić, 2015 Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili organizacijo kadrovske službe, pomen človeških virov v
podjetju in njihovo vlogo pri ustvarjanju konkurenčnosti. Zanimalo nas je, ali so človeški viri
ključnega pomena pri ustvarjanju konkurenčnosti posameznega podjetja, ali je organizacija
kadrovske službe temelj za uspešno delovanje podjetja, ali sta planiranje in organizacija
kadrovske službe povezana s strategijo razvoja podjetja in kdo so nosilci kadrovskih odločitev
strateškega značaja.
V prvem, teoretičnem delu, smo s pomočjo strokovne literature opisali osnovne pojme
kadrovske funkcije, organizacije kadrovske službe, procesa kadrovanja in menedžmenta
človeških virov. Organizacija kadrovske službe je temelj za uspešno delovanje podjetja,
človeški viri pa predstavljajo kapital podjetja. Človeški viri so danes strateška točka
konkurenčnosti podjetja. So dodana vrednost vsakega podjetja, saj posedujejo znanje,
strokovnost in inteligenco.
V drugem, empiričnem delu, smo s pomočjo ankete naredili raziskavo. Anketo smo poslali
vodjem kadrovskih služb večjih slovenskih podjetij. V vzorec smo vključili različna podjetja
glede na dejavnost in glede na število zaposlenih. Zanimalo nas je mnenje vodilnih kadrovskih
delavcev o pomenu človeških virov, ali gradijo kadrovsko službo na predpostavki, da so
človeški viri ključnega pomena ter kakšno vlogo ima kadrovska služba v njihovem podjetju in
kdo so nosilci kadrovskih odločitev strateškega značaja.
Ključna ugotovitev je, da je glede na velikost podjetja odvisno, kakšno vlogo ima kadrovska
služba. V večjih podjetjih ima pomembno vlogo, veliko pozornosti namenjajo pravilnemu
izboru novih kadrov, izobraževanju, planiranju in razvoju kadrov. V srednje velikih podjetjih
pa ima kadrovska služba zgolj administrativno vlogo, kadrujejo samo po trenutnih potrebah.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kadrovska služba, človeški viri, planiranje strateških virov, strateška vloga, motivacija, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 1142; Downloads: 109
Fulltext (2,29 MB) |
