Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom ˝Nujna medicinska pomoč in zdravstvena oskrba na javnih prireditvah˝ sem raziskovala področje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, podrobneje problematiko, ki se je pojavljala na tem področju, in reševanje le-te ter reševanje upravnih postopkov v zvezi s to temo. V zvezi s temo sem najprej raziskala področje pravice do javnega zbiranja, in sicer skozi Ustavo Republike Slovenije, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Pri tem sem obravnavala tudi Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ter Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Omenila sem tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako sem vključila odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. V nadaljevanju sem navedla področje normativne ureditve javnih zbiranj v Republiki Sloveniji, podrobneje pa na področju zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, za katere je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Predvsem sta me zanimala problematika v upravnih postopkih na tem področju ter reševanje le-te. Omenjeno temo sem obravnavala tudi skozi normativno ureditev tega področja v Republiki Avstriji, Republiki Hrvaški, Republiki Poljski ter Republiki Finski. Pri raziskovanju hipoteze sem analizirala še vprašalnike, ki sem jih posredovala upravnim enotam, pristojnim za izdajo dovoljenj za izvedbo javnih prireditev, če gre za prireditev na javni cesti, če predstavlja izredno uporabo ceste; za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige; za prireditev, na kateri se uporabljajo odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje; za prireditev, na kateri se pričakuje več kot tri tisoč udeležencev. Vprašalnik sem posredovala tudi javnim zdravstvenim zavodom, da bi pridobila podrobnejše odgovore v zvezi z zdravstvenim varstvom na javnih prireditvah. V magistrski nalogi sem v zvezi s prej navedenim ugotavljala, ali v omenjenih državah članicah Evropske unije obstajajo primeri dobrih praks na področju normativne ureditve zdravstvenega varstva na javnih zbiranjih. Ugotavljala sem tudi, ali so primeri dobrih praks na področju dela upravnih enot in zdravstvenih zavodov, ki bi jih bilo primerno prenesti na področje normativne ureditve v Republiki Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javne prireditve, nujna medicinska pomoč, zdravstvena oskrba, zdravstveno varstvo, pravica do javnega zbiranja, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 22.08.2017; Views: 3287; Downloads: 184
Fulltext (1,30 MB)

Abstract: Državo v širšem pomenu lahko razumemo kot družbeno skupnost, ki jo na določenem ozemlju prisilno ureja državna oblast. Gre za nekakšno kombinacijo ozemlja, prebivalstva in prisilne državne oblasti. Državo v ožjem pomenu pa lahko razumemo kot organizacijo javne oblasti v posamezni družbi, torej kot državno oblast, ki ima monopol nad sredstvi za fizično prisiljevanje in nad njihovim izvrševanjem. Državna oblast pa se uresničuje preko različnih oblastnih funkcij države. To so različne oblastne dejavnosti, ki so deljene in jih izvajajo različni državni organi. Ustava Republike Slovenije pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. V magistrskem delu bomo tako v začetnem delu obravnavali temeljne pojme, da bi lažje umestili predmet lokalne samouprave v sistem oblasti. V nadaljevanju bomo obravnavali teoretično opredelitev lokalne samouprave ter normativno ureditev oziroma pravno podlago za ustanovitev in delo samoupravnih lokalnih skupnosti. Sledil bo zgodovinski pregled lokalne samouprave na Slovenskem, skozi katerega bomo prišli do ureditve tega vprašanja v sedanjosti. Tako bomo predstavili organiziranost občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Osrednje mesto v magistrskem delu bo namenjeno prikazu pristojnosti oziroma nalog, ki jih izvajajo samoupravne lokalne skupnosti ter prikazu razmerja z državno oblastjo ob tem. Ključno bo tudi poglavje o nadzoru nad delom lokalnih skupnosti, ki mora biti vzpostavljen, da ne bi prihajalo do prekoračitve pooblastil oziroma do zlorabe (lokalne) oblasti. V sklepnem delu bomo povzeli naše ugotovitve in s tem utemeljili področje raziskovanja oziroma obravnavane teme.
Found in: ključnih besedah
Keywords: samoupravljanje, lokalne skupnosti, lokalna samouprava, zakonodajna oblast, izvršilna oblast, sodna oblast, delitev oblasti, izvrševanje nadzora, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 22.08.2017; Views: 3469; Downloads: 195
Fulltext (692,00 KB)

Abstract: Magistrsko delo raziskuje izjemen porast imigracij v Evropsko unijo, ki smo mu priča zlasti zadnje desetletje. Sestavljeno je iz osmih poglavij, ki vsako z drugega vidika obravnava navedeno témo. Uvodoma je pojasnjena téma magistrske naloge ter predmet, namen in cilj raziskovanja. Predstavljeni sta dve glavni hipotezi ter raziskovalne metode, na podlagi katerih je temeljilo preverjanje hipotez. V drugem poglavju so opredeljeni temeljni pojmi, s katerimi se srečujemo na področju migracij, ter pregled novejše zgodovine migracijskih tokov iz severne Afrike ter Bližnjega vzhoda proti Evropski uniji. Tretje poglavje obravnava družbena dogajanja v Libiji, Bližnjem vzhodu in Afganistanu, od koder zdoma bežijo nepregledne množice ljudi zaradi vojn in nasilja, nekateri pa tudi zaradi razmer, ki onemogočajo preživetje. Poglavje zajema obdobje od leta 2003, ko se je začela vojna v Iraku, pa do konca leta 2015, ko v Siriji že četrto leto divjajo ostri boji med sprtimi stranmi. Vojni ni videti konca, vanjo pa je vključenih čedalje več pomembnih mednarodnih subjektov, ki vsak zase ščitijo lastne interese. Val imigrantov proti Evropski uniji pa nikakor ne pojenja. Nato sledi četrto poglavje, v katerem so prikazane glavne migracijske poti, ki potekajo s severnoafriške obale preko Sredozemskega morja po zahodni poti do Španije, osrednji poti do najbližje Italije ter poti vzhodnega Sredozemlja, kjer se večina migrantov zbira na grških otokih, da bi nato preko Balkana prispela v severnejše države članice Evropske unije. To poglavje zajema tudi statistično analizo migracij, od števila prihodov migrantov po posameznih migrantskih poteh, njihovi narodnosti, deležu prosilcev za azil, statističnega pregleda vseh prihodov migrantov v obravnavanem obdobju ter statistiko posameznih narodnosti migrantov glede na njihove največje deleže sprejema v posameznih državah članicah Evropske unije. V petem poglavju je predstavljena temeljna zakonodaja s področja migracijske politike v Evropski uniji ter njeni ukrepi kot odziv na izjemno povečanje imigracij v schengenskem območju. Predstavljene so težave, s katerimi se posamezne države članice soočajo pri prehajanju imigrantov na ali preko njihovega ozemlja, ter težave, s katerimi se srečujejo imigranti pri vstopu v Evropsko unijo, ter kako slednja rešuje težave pri nesrečah migrantov, ki se podajajo na nevarno pot preko Sredozemskega morja. Sledi šesto poglavje, ki je namenjeno varnostnemu vidiku vprašanja s področja imigracij, in sicer je predstavljen teoretični vidik varnosti, nato pa še notranja - nacionalna varnost posamezne države članice. V nadaljevanju sledi tudi obravnava vprašanja varnosti z vidika posameznega migranta, ki je na svoji poti podvržen mnogim nevarnostim, od nevarnosti, ki jih predstavljajo tihotapci z ljudmi, nevarnih potovanj, trgovine z ljudmi, pridržanjem na vstopnih točkah v Evropski uniji, pomanjkanjem hrane in medicinske oskrbe, popolne odvisnosti od humanitarne pomoči itd. V zaključnem delu sledi preverjanje hipotez ter sklepna ugotovitev magistrskega dela, ki se osredotoča predvsem na analizo odziva Evropske unije pri obravnavi imigrantov ter raziskavo varnostnega vidika obravnavane tematike.
Found in: ključnih besedah
Keywords: imigracija, migracije, varnost, migracijske poti, varnostna politika, zunanja politika, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 22.08.2017; Views: 11605; Downloads: 281
Fulltext (4,10 MB)

Abstract: Področje urejanja prostora in graditve objektov urejajo štirje krovni zakoni iz leta 2003, ki so bili že večkrat spremenjeni in dopolnjeni tako, da so postali nepregledni in med seboj neusklajeni, poleg tega to področje ureja kopica sektorskih zakonov in podzakonskih predpisov s področja ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z vodami, kmetijskih zemljišč in gozdov, varstva kulturne dediščine. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je zagotovo eden izmed najzahtevnejših upravnih postopkov, v katerem se prepletata javni interes in zasebni interes posameznika. Upravni organ je v postopku dolžan varovati javni interes, hkrati pa mora paziti na to, da pravice posameznika ne omejujejo pravice drugih. Investitor mora v postopku izdaje gradbenega dovoljenja premagati številne administrativne ovire, medtem ko uradniki v upravnih enotah pogosto opozarjajo na slabo pripravljene prostorske akte, pomanjkljivo in neusklajeno projektno dokumentacijo, na veliko število med seboj neusklajenih področnih predpisov, vse to pa negativno vpliva na pravno varnost investitorjev. Zaradi povečanja zagotovitve pravne varnosti in posledično zaupanja v državni aparat bi bilo potrebno poenotiti zakonodajo na tem področju. Pomemben dejavnik v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja predstavljajo tudi odnosi med udeleženci postopka. Uradniki se pogosto srečujejo z jeznimi ali prizadetimi sosedi in velik dosežek je, če uradniku uspe, da se stranke med seboj pobotajo oziroma sklenejo določen kompromis.
Found in: ključnih besedah
Keywords: urejanje prostora, poseg v prostor, gradnja objektov, gradbeno dovoljenje, Slovenija, diplomske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 4223; Downloads: 195
Fulltext (662,08 KB)

Abstract: Izhodišče za pisanje magistrskega dela z naslovom Znanstveni nazivi v Slovenski vojski je nedvomno dejstvo, da slovenski vojaški izobraževalni sistem še vedno ni del javnega izobraževalnega sistema, čeprav je z izvajanjem nekaterih programov z njim tudi delno povezan, iz tega pa izhaja, da ni skladen z bolonjskim procesom. Z bolonjskim procesom so želele članice Evropske unije poenotiti evropski visokošolski sistem in prostor z zagotavljanjem njegove kakovosti. Na ta način naj bi se zagotovilo pospeševanje evropske dimenzije, razvoj Evropske unije kot družbe, ki temelji na znanju. Naslednje izhodišče za pisanje magistrskega dela je bilo to, da smo ponovno želeli preveriti stanje pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in ga primerjati med letom 2009 in letom 2015. Večina držav članic Evropske unije je sistem vojaškega izobraževanja uskladila z bolonjskim procesom in to tako, da je le-ta postal del javnoveljavnega visokošolskega sistema in tako na ta način spada v bolonjski proces. Slovenski vojaški izobraževalni proces je sestavni del Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo in zaradi tega relativno zaprt za zunanje predavatelje in študente. V kakovostnem smislu ne uporablja enakih meril kot javni izobraževalni sistem. Pridobitev znanstvenega naziva pomeni za posameznika potrditev opravljenega izobraževalnega procesa, v katerem je pridobival različna nova znanja, spoznanja in vedenja. Tudi v Slovenski vojski so pripadniki z znanstvenimi nazivi, ki bi se morali čutiti odgovorne in biti najbolj aktivni pri razvoju in spreminjanju vojaškega izobraževalnega sistema ter ga kakovostno nadgrajevati. Za razumevanje vsebine znanstvenih nazivov v Slovenski vojski je pomemben teoretični del magistrskega dela, v katerem smo predstavili znanost, vojaško znanost, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, vojaško izobraževanje in usposabljanje. V tem delu magistrske naloge še omenimo poglavje, kjer predstavimo vojaškostrokovno literaturo, v kateri lahko objavljajo svoje dokumente/dela pripadniki z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo opravili primerjalno analizo kadra z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski, kjer smo pridobili podatke o številu pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in o njihovi znanstveni aktivnosti ter jih nato primerjali z letom 2009 in letom 2015.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Slovenska vojska, znanstveni nazivi, vojaška znanost, kazalci kakovosti, standardizacija, Slovenija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 3854; Downloads: 170
Fulltext (1,08 MB)