Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


41 - 50 / 56
First pagePrevious page123456Next pageLast page
41.
Vpliv epidemije COVID-19 na družinsko življenje
Nina Pintar, 2021

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo družino v povezavi s predrugačenim načinom življenja ter obliko vzgoje in izobraževanja kot eno izmed posledic epidemije covida19. S pomočjo strokovnih priporočil smo poskušali odgovoriti na vprašanje, ali je epidemija negativno vplivala na proces izobraževanja in kakšne rešitve so bile na tem področju implementirane v Republiki Sloveniji. Zanimali so nas predvsem ukrepi glede sprememb v delovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov ter kako je to vplivalo na otroke s posebnimi potrebami in socialno ogrožene družine. Na kratko smo se dotaknili tudi dela na domu in izpostavili, kako takšen institut rešuje vprašanja vsakodnevnih izzivov ter usklajevanja družinskega in poklicnega življenja. Obravnavali bomo tudi odsotnost starša z dela zaradi obveznosti varstva otroka v okviru instituta višje sile. Z Odlokom o začasni delni omejitvi gibanja ljudi je bilo delno omejeno prehajanje občinskih meja, kar so si številni starši razlagali kakor razlog za omejitev ali prekinitev stika otroka s staršem, s katerim ne živi. V diplomskem delu smo raziskali pravico do stika ter z metodo spraševanja v pogovoru z mediatorko in odvetnico ter strokovno delavko centra za socialno delo podrobneje raziskali izzive, ki so ob tem morebiti nastali. Končni del diplomskega dela obravnava nasilje v družini s hipotezo, da se v situacijah, kot je epidemija, le-to poveča. Pregledali smo statistične podatke, zbrane v poročilih o delu policije, ter podatke nevladnih organizacij. Raziskali smo preventivne ukrepe na tem področju, v zaključku pa smo raziskali tudi, kako je bilo na državni ravni poskrbljeno za družine v okviru ukrepov za odpravljanje in omilitev posledic epidemije
Found in: ključnih besedah
Keywords: epidemija, pandemija, delo na domu, družinsko nasilje v času epidemije, mediacija, pravica do stika, center za socialno delo
Published: 13.01.2022; Views: 1238; Downloads: 125
.pdf Fulltext (781,28 KB)

42.
Vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini
Vesna Mesec, 2022

Abstract: Nasilje v družini predstavlja kompleksen družbeni pojav. Pojavlja se v vseh obdobjih zgodovine in na vseh geografskih področjih, ne glede na etnično, filozofsko in versko pripadnost posamezne družine, v kateri do nasilja prihaja. Na dejanja nasilja v družini vplivajo številni dejavniki. Doktorska disertacija obravnava izsledke raziskave opravljene z globinskim intervjuvanjem laičnih posameznikov in raziskave opravljene s pregledom državno tožilskih spisov. Raziskavi sta usmerjeni v povezanost med nasiljem v sekundarni družini in primarno družino. Ugotovljeno je bilo, da prisotnost preteklega nasilja v primarni družini vsaj enega člana sekundarne družine vpliva na večjo izpostavljenost sekundarne družine nasilju ter da aktualni odnos z negativnim predznakom med članom primarne družine in članom sekundarne družine vpliva na večjo aktualno izpostavljenost sekundarne družine nasilju v družini. Ob opravljenih raziskavah obrobno zbrani podatki so pripeljali do zaključka o statistično pomembni povezavi med povečano oz. zmanjšano toleranco do nasilja posameznika, kot posledico izkušnje nasilja iz primarne družine, ter odločitvijo posameznika za kasnejše oz. hitrejše kontaktiranje organov pregona ob nasilju v sekundarni družini. Ugotovljeno je bilo, da pretekli in aktualni vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini predstavljata pomembna dejavnika pojava nasilja v družini. Ugotovitve doktorske disertacije nudijo podlago zakonodajni veji oblasti pri iskanju ustreznih sistemskih in zakonskih rešitev pri zagotavljanju ustrezne obravnave pojava nasilja v družini ter izhodišče za obravnavo vplivnikov nasilja znotraj posamezne družine z uporabo strategije sestavljanke.
Found in: ključnih besedah
Keywords: primarna družina, sekundarna družina, nasilje v družini, vpliv izkušnje nasilja v družini, strategija sestavljanke, kazniva dejanja
Published: 22.02.2022; Views: 1009; Downloads: 0

43.
Vloga centra za socialno delo v primerih nasilja v družini
Vladimirka Jošić, 2020

Abstract: Nasilje kakršne koli oblike je ena izmed najpomembnejših ter najpogostejših tem v današnjem svetu. Vzajemno s spremembami načina življenja v družbi se spreminjajo tudi pravila dopustnih ravnanj, pri tem je pomembno zaščititi žrtve nasilnega ravnanja z vidika ohranjanja njihove varnosti in kakovosti bivanja v skupnosti. Kadar je v odnosu prisotno nasilje, se žrtvi bistveno zmanjšata občutek varnosti ter kvaliteta življenja, zaradi česar je oškodovana na vseh življenjskih področjih. O dobrih medčloveških odnosih lahko govorimo le, kadar vsi vključeni spoštujemo človekove pravice, ki so določene s konvencijami in zakoni. Zakon o preprečevanju nasilja v družini je novejši zakon v Sloveniji, v katerem so opredeljene vrste nasilja v družini, prav tako pa tudi vloge in naloge državnih organov z vidika obravnave in preprečevanja nasilja v družini. Omenjeni zakon opredeljuje tudi ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje nasilja v družini in za varstvo osebe, ki je žrtev nasilja. V zakonu je izrecno določeno strokovno izobraževanje oseb, ki se ukvarjajo z multidisciplinarnim pristopom pri obravnavi žrtve družinskega nasilja. Izobraževanje oseb in razvoj multidisciplinarnega tima po svetu je zelo napredovalo in tako doprineslo številne pozitivne spremembe na področju preprečevanja nasilja v družini. V raziskovalni nalogi sem predvsem uporabila več različnih teoretičnih in empiričnih metod, predvsem metodo deskripcije. Naša družba ima še vedno preveliko ignoranco do nasilja, zato je bil moj namen bolj podrobno raziskati družinsko nasilje v Republiki Sloveniji in spoznati zakonodajo na področju preprečevanja nasilja v družini ter se seznaniti s postopki Centra za socialno delo
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje, žrtev, center za socialno delo, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, institucije
Published: 09.06.2022; Views: 578; Downloads: 47
.pdf Fulltext (1,87 MB)

44.
Nasilje na socialnih omrežjih in osnovnošolski otroci
Tanja Zadražnik, 2022

Abstract: Splet in socialna omrežja imajo vsak dan več uporabnikov, ki so vse mlajši in splet pogosto uporabljajo brez nadzora staršev. Otroci pogosto nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi znali prepoznati nevarnosti in tveganja ter pravilno in pravočasno odreagirati, zato so posledično najbolj ogrožena skupina uporabnikov interneta in socialnih omrežij. Z doktorsko disertacijo smo želeli predstaviti celovit pregled in trenutno stanje na področju nasilja na spletu in socialnih omrežjih med osnovnošolci. Razdeljena je na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljena najbolj aktualna socialna omrežja in njihove značilnosti ter vpliv sodobne tehnologije na otroke in mladostnike. Sledi predstavitev oblik spletnega nasilja, njihove značilnosti in posledice. Analizirali smo starševske vzgojne sloge, starševski nadzor in ozaveščenost staršev o nevarnostih na spletu. Pregledali smo značilnosti urbanega in ruralnega okolja, ker nas je zanimal vpliv obeh okolij na pojavnost nasilja na spletu in socialnih omrežjih ter morebitne razlike med njima. Analizirali smo slovensko in mednarodno zakonodajo, pri čemer smo uporabili deduktivni pristop. Glede preventivnega pristopa k reševanju perečega problema spletnega nasilja smo analizirali institucionalne oblike pomoči in pomembnejše nevladne organizacije. Drugi del doktorske disertacije predstavlja empirična raziskava. Namen raziskave je bilo ugotoviti poznavanje spletnega nasilja in preučitev stanja nasilja na spletu in socialnih omrežjih s ciljem raziskati uporabo spleta in socialnih omrežij ter spletnega nasilja med osnovnošolci. Izvedena je bila spletna anketa, ki se je v času preventivnih ukrepov za zajezitev Covid-19 izkazala za najbolj primerno izbiro raziskovalne metode. Anketirali smo učence tretje triade dveh osnovnih šol, ene iz urbanega okolja in druge iz ruralnega okolja. Izbrani sta bili načrtno zaradi morebitnih razlik pri uporabi socialnih omrežij glede na okolje. Na koncu smo naredili primerjalno analizo pridobljenih rezultatov obeh šol in prednosti ter slabosti metodološkega pristopa. V zaključnem delu so podani predlogi za oblikovanje učinkovitih politik in strategij, ki bi pripomogle k prepoznavanju in preprečevanju spletnega nasilja med otroki. Potrebna bi bila sprememba zakonodaje in organizacija dodatnih izobraževanj tako za otroke, starše, učitelje in vse, ki aktivno sodelujejo z otroki in mladostniki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje na spletu in socialnih omrežjih, osnovnošolci, družina, urbano in ruralno okolje, preventiva
Published: 10.06.2022; Views: 730; Downloads: 94
.pdf Fulltext (4,67 MB)

45.
Mobing na delovnem mestu v podjetju X
Amela Tabaković, 2022

Abstract: S terminom mobing označujemo duševno ali čustveno zlorabljanje ter nasilno vedenje na delovnem mestu. Pojavi se, kadar skupina sodelavcev, en sam sodelavec, nadrejeni ali podrejeni izvaja načrtna in nemoralna dejanja do drugega posameznika. Ta dejanja se morajo dogajati daljše časovno obdobje, da bi jih lahko označili kot mobing oziroma trpinčenje. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem mobing, vrste, oblike in posledice mobinga, kako mobing prepoznati ter vzroke za nastanek mobinga. V empiričnem delu pa smo preverili prisotnost mobinga v izbranem podjetju in ugotovili, kakšno vlogo imajo spol, položaj in starost pri tem. Osnovni namen diplomskega dela je širši javnosti predstaviti pojem mobing in jo seznaniti o posledicah, ki jih ta težava prinaša, hkrati pa na primeru podjetja X proučiti prisotnost mobinga.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, organizacija, posameznik
Published: 15.09.2022; Views: 588; Downloads: 58
.pdf Fulltext (1,07 MB)

46.
Zloraba otrok in načini njene preprečitve
Vladimirka Jošić, 2022

Abstract: Med najpomembnejšimi in najpogostejšimi temami v današnji družbi je nasilje v vseh svojih oblikah. Vsakdo ima pravico biti varen in živeti brez nasilja. Trpinčenje otrok je večplasten pojav, v okviru katerega je mogoče govoriti o različnih vidikih, in sicer o medicinskem, socialnem, psihološkem. Zloraba otrok je postala šele v zadnjem desetletju aktualen problem, čeprav se je nedvomno dogajala skozi vso zgodovino. Zloraba se lahko zgodi kot enkraten dogodek, ki ga označimo kot posilstvo ali spolni napad, lahko pa se ponavlja dalj časa. Dalj časa trajajoče zlorabe razlikujemo glede na to, ali je storilec član otrokove ožje družine ali ne. Poznamo psihično zlorabo, spolno zlorabo, zlorabo prek medijev, zlorabo nad invalidnimi otroki, zanemarjanje itd. Najbolj razširjena oblika zlorabe nad otroki je zanemarjanje otroka. Da bi preprečili zlorabo otrok, jo moramo najprej opaziti in nato sprožiti postopke v korist otroka. Spolno zlorabo je velikokrat nemogoče prepoznati na prvi pogled, saj žrtev pogosto nima opaznih telesnih poškodb ali te kmalu izginejo, v nasprotju z duševnimi posledicami. Otrok v situaciji zlorabe najbolj potrebuje varnost, zavetje, občutek sprejetosti in spoštovanje njegovih potreb. Spolno zlorabljenim otrokom nudijo pomoč strokovne službe, kot so centri za socialno delo, zdravstvene ustanove, šole, vrtci, policija, sodišče, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, ter nevladne organizacije, kot so otroški telefoni, skupine za pomoč spolno zlorabljenim otrokom, Združenje proti spolnemu zlorabljanju. Ko otrok spregovori, mu moramo verjeti, moramo si vzeti čas zanj, ostati moramo kolikor mogoče mirni. Otroka moramo prepričati, da je prav govoriti o zlorabi, ter pustiti prosto pot njegovim čustvom do storilca.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje, žrtev, zloraba, znaki, vzroki
Published: 21.11.2022; Views: 604; Downloads: 70
.pdf Fulltext (1,38 MB)

47.
Spoterstvo kot oblika policijskega dela pri varovanju športnega dogodka
Marko Brelih, 2022

Abstract: Športni dogodek, gledalci in zagotavljanje varnosti so trije med seboj prepletajoči segmenti, ki se medsebojno dopolnjujejo. Med športi je nogomet iz globalnega vidika med najbolj priljubljenimi in hkrati z razvojem nogometne igre se je pojavilo navijaštvo na nogometnih tekmah. Skozi razvoj navijaštva je prihajalo do nešportnega in nasilnega vedenja gledalcev, ki se kaže predvsem v oblikah vandalizma in huliganstva. Tragični dogodki na nogometnih stadionih so prisilili pristojne institucije k sprejemu več ukrepov in aktov, ki so podlaga za preprečevanje in zatiranje nasilja. Sprva se je odgovor na nasilna dejanja navijačev kazal v represiji pristojnih organov (policije), vendarle pa vsakokratna uporaba sile nima pozitivnih rezultatov. Na podlagi preučevanja in raziskav v taktiki spremljanja in dela z navijaškimi skupinami so države pričele uvajati spremembe, saj je sprva izključno represivno politiko proti nogometnemu nasilju postopoma nadomestila poglobljena strategija mednarodnega sodelovanja in preventivne oblike dela z navijaškimi skupinami. Bistvo mednarodnega policijskega sodelovanja je v pravočasni izmenjavi informacij, ki so bistvenega pomena za izboljšanje varnosti in varovanja ter preprečevanja nasilja in izgredov. Ena od temeljnih oblik preventivnega dela pa je policijsko spoterstvo. Je dejavnost policije, s katero policisti pridobivajo in izmenjujejo varnostno pomembne podatke in informacije v zvezi s potovanjem in udeležbo navijaških skupin na športnih dogodkih. Omenjena oblika dela je v slovenski policiji razmeroma nova in se še vedno razvija, predvsem v obliki profesionalizacije dela v okviru policijske organizacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nogomet, navijači, nasilje, policija, policijsko spoterstvo
Published: 21.11.2022; Views: 581; Downloads: 157
.pdf Fulltext (2,01 MB)

48.
Pomen zgodnjega odkrivanja znakov radikalizacije v boju proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmu
Aleš Dekleva, 2022

Abstract: Magistrsko delo obravnava pojavnost radikalizacije, nasilnega ekstremizma in terorizma, ki so vedno bolj prisotni tako v svetu kot v EU in Sloveniji. V Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU, kljub delovanju različnih posameznikov in ekstremističnih skupin, niso bile zaznane hujše varnostne grožnje. Po sedanjih ocenah smo sicer razmeroma varni, a ugodne varnostne razmere se lahko hitro poslabšajo, saj je terorizem dinamičen pojav, odvisen od mnogih nepredvidljivih scenarijev. V magistrskem delu predstavljamo različne koncepte proučevanja radikalizacije ter dejavnike tveganja za razvoj radikalizacije in nasilnega ekstremizma, ki se sinergično združijo v razumevanju, da je proces radikalizacije, ki lahko vodi v nasilni ekstremizem zelo nepredvidljiv, da so gonilniki, zaradi katerih osebe postanejo skrajno nasilne, številni in zelo raznoliki. Najboljše, kar je mogoče narediti je, da se izboljša družbeno odgovorno ravnanje, da se okrepijo varnostna omrežja in izmenjava relevantnih informacij ter da se razvije sistem indikatorjev za zgodnje odkrivanje in prepoznavanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Po napadu na stavbi Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, 11. septembra 2001, se je tudi v Evropi povečalo zavedanje o grožnji terorizma in varnostnem tveganju, ki izhajajo iz dejavnikov radikalizacije in nasilnega ekstremizma. Podrobneje smo opisali odziv na grožnje in koncept nacionalne varnosti v Sloveniji ter predstavili model Radicalisation Awareness Network (RAN) Slovenija in Projekt Radikalizacija in celoviti protiukrepi v Republiki Sloveniji (RadCePro), in sicer kot poskusa dveh medinstitucionalnih modelov za identifikacijo in spremljanje radikalizacije v Sloveniji, nastalih po vzoru organiziranja evropskega projekta RAN. Pri učinkovitem izvajanju ukrepov se Slovenija spopada s težavami, kot so omejitve, ki izhajajo iz pravnih aktov, ki večkrat otežujejo uresničevanje nalog, ter tudi z nezanimanjem nerepresivnih deležnikov, ki ne prepoznajo vloge in nalog, ki bi jih lahko izvajali in tako prispevali k izboljšanju varnosti države. Država, in ne nazadnje celotna družba, lahko s preventivnim pristopom, ki vključuje prepoznavanje in uporabo indikatorjev, prepreči pojavnost radikalizacije ali pa vsaj opozori nanjo, jo tako omeji in ne dopusti, da bi se razvila do skrajnega nasilja ali terorizma.
Found in: ključnih besedah
Keywords: varnost, radikalizacija, ekstremizem, nasilje, indikatorji
Published: 21.11.2022; Views: 510; Downloads: 72
.pdf Fulltext (2,22 MB)

49.
Zagovornik otrokovih pravic v postopkih centra za socialno delo
Simona Purgar, 2022

Abstract: V praksi se kaže, da so otroci zelo ranljiva skupina in so žrtve številnih oblik nasilja. Naloga vsakega starša je, da morajo v vseh dejavnostih in postopkih skrbeti za otrokovo korist, da se otrok lahko razvije v celoti. Potrebno se je zavedati, da otroci niso last staršev, so imetniki pravic in se jih ne sme obravnavati kot subjekte brez čustev. Otroci, ki se znajdejo v postopkih pred državo, doživljajo zelo stresne situacije, saj končni rezultati postopkov lahko zanje pomenijo velike spremembe v nadaljnjem razvoju. Med postopki so starši po navadi fokusirani na svoje težave, tako da so menja in želje otrok, lahko tudi nehote, spregledani. Magistrsko delo je usmerjeno k raziskovanju splošnega poznavanja in uporabe Instituta Zagovorništva otrok v Sloveniji in konkretne uporabe instituta v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska. Strokovni delavci centra lahko v svojih postopkih vključijo zagovornika otrok po lastni presoji, lahko pa ga predlaga Varuh za človekove pravice Republike Slovenije. Magistrsko delo izhaja iz opažanj pri dolgoletnem delu na Centru za socialno delo Gorenjska, na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. V teh postopkih se neposredno ne odloča o otrokovih pravicah, vendar se velikokrat srečamo s primeri, ko se starši odločajo o otrokovih koristih brez upoštevanja otrokovih mnenj, ki bi bila lahko drugačna od odločitev staršev. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo poiskali odgovore na postavljena vprašanja, kot so, zakaj v postopkih na Centru za socialno delo Gorenjska strokovni delavci ne izberejo pogosteje možnosti postavitve zagovornika otroku, kaj vpliva na te odločitve in ali je razlog za to preslabo poznavanje Instituta zagovorništva otrok. Poskušali smo ugotoviti, ali bi se število podanih pobud za postavitev zagovornika otroku povečalo, če bi se organiziralo več izobraževanj na to temo in bi strokovni delavci pridobili več strokovnega znanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: center za socialno delo, Institut zagovorništva otrok, nasilje, postopki, otroci
Published: 21.11.2022; Views: 540; Downloads: 64
.pdf Fulltext (1,53 MB)

50.
Notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom
Romana Zupan, 2022

Abstract: Medicinska sestra je strokovnjakinja na področju zdravstvene nege in je na primarnem nivoju zdravstva vključena v primarno oskrbo pacientov, s katerimi s spoštljivim in empatičnim komuniciranjem vzpostavlja zaupen profesionalen odnos. Ker je pogosto prva, s katero pacienti in svojci prihajajo v kontakt, je med zdravstvenimi delavci najpogosteje izpostavljena verbalnemu nasilju. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšen je notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom, kakšna sta ob tem tendenca vedenja in njena čustva. Z namenom odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja v prvem delu opišemo teoretična izhodišča, ki jih preverimo v empiričnem delu s kvalitativno raziskavo. V polstrukturiranem intervjuju je sodelovalo osem medicinskih sester, ki opravljajo delo ambulantne medicinske sestre in imajo izkušnjo verbalnega nasilja. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri vseh intervjuvanih medicinskih sestrah ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom pojavi notranji dialog, ki se ga medicinske sestre zavedajo, a ga ne ubesedijo. Najpogosteje je imel družbenoocenjevalno funkcijo in negativno naravnanost, vendar so ga večinoma zmogle prekiniti in se profesionalno odzvati s spoštljivo in empatično komunikacijo. Ob tem so prepoznale zdrava negativna čustva, ki so jih vodila v funkcionalno vedenje z namenom pomagati pacientu. Najpogosteje so opisale razočaranje, jezo in strah, ki so jim še po dogodku povzročali stisko in stres. Izrazile so potrebo po opolnomočenju za uspešnejše obvladovanje komunikacije z verbalno nasilnim pacientom, saj so izpostavile izkustveno izobraževanje, krepitev medsebojnih odnosov in sodelovanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: medicinska sestra, komunikacija, verbalno nasilje, notranji dialog, čustva, vedenje, magistrske naloge
Published: 09.01.2023; Views: 521; Downloads: 51
.pdf Fulltext (2,31 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top