1. Sovraštvo kot družbeni in pravni problem : magistrsko deloNina Najdenov, 2024, master's thesis Abstract: Zločin iz sovraštva je kaznivo dejanje storjeno na temelju predsodka do določenega posameznika ali skupine ljudi na osnovi rase, etnične pripadnosti, verskega prepričanja, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali kakšne druge osebne okoliščine. Značilnost tovrstnih kaznivih dejanj je v tem, da ne prizadenejo le neposrednih žrtev, temveč imajo širše družbene posledice, saj v družbi poglabljajo razlike in ustvarjajo nestrpno okolje. Sovraštvo ima neposredno povezavo s socialno identiteto in predsodki, katerih glavni kognitivni gradniki so stereotipi. Koncept zločina iz sovraštva tako predstavlja kompleksen pojav, ki terja poglobljen in celosten pristop, še zlasti v medsebojnem prepletanju psihološkega in pravnega konteksta. V začetku leta 2023 je novela KZ-1J v slovensko kazensko zakonodajo uvedla zločin iz sovraštva v kontekstu obteževalnih okoliščin. Namen magistrskega dela je zato bralcu predstaviti tematiko sovraštva v pravu, s poudarkom zlasti na konceptu zločina iz sovraštva, pred tem pa tudi teoretično opredeliti sovraštvo v kontekstu psihologije. Osnovni cilj je na temelju obstoječe literature obravnavati oz. podrobno analizirati pravno ureditev zločina iz sovraštva tako na nacionalni kot tudi tuji pravni ravni. Zakonska ureditev, praksa kaznovanja, zaščita žrtev in določitev obsega varovanja osebnih okoliščin se med državami razlikuje, kar ovira univerzalno pridobljene podatke in v splošnem otežuje celovit pristop k reševanju problematike zločina iz sovraštva. Ključne ugotovitve kažejo, da je ureditev zločina iz sovraštva raznolika in da pomanjkanje poenotenih mehanizmov za njihovo obravnavo predstavlja poglavitne ovire pri učinkovitem preprečevanju in sankcioniranju tovrstnih kaznivih dejanj. Nova ureditev v slovenskem pravu še nima izoblikovane sodne prakse, kar prinaša številne izzive tako teoretikom kot tudi pravnim strokovnjakom. Zato bo to magistrsko delo prispevalo k splošnemu razumevanju zločina iz sovraštva in posledično tudi k ozaveščanju o tovrstnih zločinih z namenom konstruiranja bolj strpne družbe.
Keywords: zločin iz sovraštva, novela KZ-1J, 49. člen KZ-1, diskriminacija, enakopravnost, predsodek, obteževalna okoliščina
Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 708; Downloads: 18
 Full text (4,67 MB) |
2. Čuteča bitja ali stvari? : diplomsko deloNina Najdenov, 2021, undergraduate thesis Abstract: Ideja varstva pravic živali in skrbi za njihovo dobrobit je globalno prisotna že vrsto let, v sodobnem času pa se vse bolj uveljavlja intenziven interes za skrb in varstvo živali tudi v okviru prava. Znanstvene raziskave, predvsem na področju etologije in evolucijske biologije, že vrsto let ugotavljajo in opozarjajo, da imajo živali izredno kompleksna čustvena doživljanja in življenja. Evropska unija priznava živali kot čuteča bitja in zavezuje države članice k spoštljivemu in primernemu ravnanju z njimi. Tudi tuje zakonodaje vse bolj zaostrujejo pogoje ravnanja in uporabo živali. Skladno s temi, spremembami, je Slovenija leta 2020 naredila pomemben korak nasproti živalim naklonjeni zakonodaji. Na področju civilnega prava je bila sprejeta novela SPZ-B, ki je uvedla vrednostno spremembo pravnega statusa živali. Iz 15.a člena Stvarnopravnega zakonika izhaja, da so živali čuteča živa bitja in so kot taka izvzeta iz definicije stvari v 15. členu Stvarnopravnega zakonika. V slovenski zakonodaji je že pred novelo SPZ-B obstajalo implicitno razločevanje med stvarmi in živalmi, na kar je opozorila tudi sodna praksa. Omenjena novela SPZ-B pa je s spremembo pravnega statusa živali povzročila kompleksne posledice glede ureditev živali tudi v okviru kazenskega prava. Čas bo pokazal, ali omenjena dopolnitev doprinaša v slovensko zakonodajo vrednostno pridobitev, ki bo spodbudila prizadevanje za izboljšanje pravne ureditve varstva in zaščite živali v celoti, ali pa bo v praksi preprosto ostala le mrtva črka na papirju
Keywords: živali kot stvari, živali kot čuteča bitja, novela SPZ-B, 15.a člen SPZ, čuteča bitja
Published in ReVIS: 13.01.2022; Views: 2562; Downloads: 65
Full text (330,24 KB) |
3. Posledice vpliva sprememb SPZ na ureditev etažne lastnine in stavbne pravice : magistrsko deloAna Velikanje, 2020, master's thesis Abstract: Stvarno pravo predstavlja ožji del sistema civilnega prava in ureja razmerja med posamezniki v povezavi z razmerji pripadnosti in oblasti na stvareh, zato ga je nemogoče izolirati od vsakodnevnega dogajanja in napredka družbe. Poslovni promet in nova prostorska zakonodaja sta prinesla potrebe po ureditvi razmerij, ki so se že oblikovala in za katera so se uporabljali obstoječi manj primerni instituti. Strokovna pobuda za posodobitev nekaterih institutov stvarnega prava v Stvarnopravnem zakoniku in drugih zakonih je bila vložena že leta 2016 in je konec leta 2019 privedla do oblikovanja predloga Zakona o dopolnitvah in spremembah SPZ (novela SPZ-B), ki je bil 5. marca 2020 tudi sprejet. Novela zakona je uzakonila več sprememb, v magistrski nalogi bodo predstavljene tiste, ki so bile uvedene na področju etažne lastnine in stavbne pravice. Na področju etažne lastnine je največja dopolnitev novi institut povezanih nepremičnin. Omogoča ureditev položajev, ko je določena nepremičnina, potrebna za nemoteno rabo nepremičnine v etažni lastnini in tiste, ki ni etažno oblikovana. Z novelo SPZ-B se odpravlja časovna omejitev trajanja stavbne pravice ter uveljavlja možnost dispozitivne določitve višine nadomestila, ki ga lastnik zemljišča dolguje imetniku stavbne pravice ob prenehanju le-te. Nadalje SPZ-B določa novosti glede prehoda stvarnih pravic v primeru delitve, izrednega upravljanja s solastnino ob odobritvi posla s strani sodišča ter posledic oblikovanja etažne lastnine na druge stvarne pravice.
Keywords: stvarnopravni zakonik, novela SPZ-B, etažna lastnina, povezane nepremičnine, stavbna pravica, omejitev trajanja, višina nadomestila
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 3350; Downloads: 239
Full text (978,14 KB) |
4. |
