Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Problematika prostorskega in razvojnega planiranja na območju Krasa kot razvojna priložnost
Karmen Furlani, 2013

Abstract: Kras je pokrajina v jugozahodnem delu Slovenije, ki je značilna po specifični arhitekturni pokrajini ter naravnih pojavih. Magistrsko delo obravnava naravne in kulturne vrednote, s katerimi se ponaša Kras, in je, kot Klasični Kras, od leta 1994 vpisan na poskusni seznam svetovne dediščine UNESCO. Namen dela je bilo prikazati Kras, ki se, kot kulturna krajina, zadnje čase spopada s številnimi nestrokovnimi posegi v prostor. Najbolj zaskrbljujoča je številna, za kraško arhitekturno krajino neznačilna, umestitev novogradenj, to so »satelitska naselja«, ki rastejo na obrobju starih kraških vasi. To vpliva na izgubo arhitekturne identitete krajine. Analiza kraške pokrajine je pokazala, da ima Kras vrednote, ki jih je potrebno varovati in nadaljevati z možnostjo vzpostavitve Kraškega regijskega parka. Predvsem je potrebno pri načrtovanju in razvoju Krasa uskladiti regionalno prostorsko politiko z državnimi dokumenti in obveznostjo vključevanja in sodelovanja s tamkajšnjimi prebivalci. Magistrsko delo obsega predstavitev pomembnih dokumentov in projektov, ki so ključni za ohranitev in razvoj Krasa. V nadaljevanju je analiza anketnega vprašalnika, pokazala različna mnenja prebivalcev Krasa in prebivalcev, izven Krasa o pomenu naravne in kulturne dediščine, delovanju Civilne iniciative in nadaljnjem razvoju Krasa ipd. Rezultat ankete je pokazal, da si anketiranci želijo razvoj Krasa, vendar naj bi bil ta naravnan v pravo smer, z obveznim sodelovanjem domačinov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Kras, naravna dediščina, kulturna dediščina, prostorsko načrtovanje, občinski prostorski akti, vključevanje javnosti, dokumenti za razvoj Krasa, Civilna iniciativa Kras, satelitska naselja, Kraški regijski park, trajnostni razvoj
Published: 13.08.2018; Views: 2183; Downloads: 134
.pdf Fulltext (2,80 MB)

2.
Prenova normativne ureditve prostorskega načrtovanja
Andreja Kemperle, 2021

Abstract: V juniju 2018 je v veljavo stopila nova generacija prostorske zakonodaje, ki jo predstavljajo trije zakoni: Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI). Prostorsko načrtovanje in urejanje prostora predstavlja enega od najpomembnejših področij v pristojnosti občin in nalaga občinam pripravo strateških in izvedbenih prostorskih aktov za območje občine. Urejeno področje prostorskega načrtovanja na vseh ravneh omogoča pregleden in stabilen sistem urejanja prostora, ta pa je osnova za uresničevanje individualnih in gospodarskih interesov. V magistrskem delu so izpostavljene temeljne novosti ZUreP-2 in GZ. Podrobno so predstavljena posamezna normativna določila in opisana v primerjavi z določili, ki jih nadomeščajo. Osrednji del magistrske naloge predstavlja predstavitev normativne ureditve prostorskega načrtovanja na ravni lokalne skupnosti tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika, ter analiza učinkovitosti nove normativne ureditve na tem področju. Z ZUReP-2 je bil uveden nov mehanizem prostorskega načrtovanja na lokalni ravni, tj. lokacijska preveritev. Lokacijska preveritev omogoča, da se po sorazmerno hitrem postopku ob sodelovanju javnosti in nosilcev urejanja prostora za konkretno investicijo namerno opravi dodatno prostorsko načrtovanje. Ker je področje prostorskega načrtovanje tesno povezano tudi s področjem graditve objektov, so predstavljene tudi vrste mogočih legalizacij nedovoljenih gradenj, kot jih določa Gradbeni zakon
Found in: ključnih besedah
Keywords: prostorsko načrtovanje, prostorski akti, občinski prostorski načrt, lokacijska preveritev, legalizacija nedovoljenih gradenj
Published: 01.07.2022; Views: 814; Downloads: 58
.pdf Fulltext (925,77 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top