Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Temeljna načela sodobnega mednarodnega prava in prepoved uporabe oborožene sile v času 1. svetovne vojne
Nina Žitnik, 2020

Abstract: Delo v prvem sklopu temelji na problematiki upravičenosti uporabe oborožene sile v današnjem času in v času prve svetovne vojne. Današnji čas opredeljuje sodobno mednarodno pravo z mnogimi pravnimi akti, ki vsebujejo natančna in jasna pravila o uporabi oborožene sile in imajo naravo ius cogens. Poleg mednarodnih pravil pa vsaka država predpisuje tudi svoja nacionalna pravila o delovanju oboroženih sil. Danes je uporaba oborožene sile več kot dovolj pojasnjena in razložena v mnogih pravnih aktih. V času prve svetovne vojne in po njej pravni akti, ki bi opredeljevali oboroženo silo, še niso obstajali, zaradi pomanjkanja le-teh niti ne moremo govoriti o tedanjih pravilih načela ius cogens. Velik zgodovinski premik je prinesel novosti in potrebo po sprejetju in po natančnejših določilih pravil, ki so danes obvezujoča za vse države, ki na kakršenkoli način vstopajo v medsebojne odnose. Drugi sklop diplomskega dela pa zahteva pojasnitev pravil ius cogens sodobnega mednarodnega prava, pravil, katera je prinesla sama potreba po njihovem zapisu, zaradi globljega in vse večjega sodelovanja med suverenimi državami.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prva svetovna vojna, uporaba oborožene sile, ius cogens, ius dispositivum, OZN
Published: 16.02.2021; Views: 1410; Downloads: 113
.pdf Fulltext (402,76 KB)

5.
Vloga oboroženih sil v času evropske migrantske krize
Lea Mašič Pernuš, 2020

Abstract: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska
Published: 10.03.2021; Views: 1855; Downloads: 142
.pdf Fulltext (13,46 MB)

6.
Pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah
Jana Bardutzky Žerdoner, 2022

Abstract: V magistrskem delu so predstavljene aktualne varnostne grožnje s poudarkom na ilegalnih migracijah ter COVID-u v povezavi z vlogo oboroženih sil Republike Slovenije, Avstrije ter Hrvaške pri zagotovitvi in ohranjanju varnostne stabilnosti. V teoretičnem delu smo opisali vodenje na splošno ter vodenje in poveljevanje vojaški enoti, pri čemer smo opozorili na specifike vodenja in poveljevanja, ki so značilne le za vojaško vodenje. Izpostavili smo nekaj kazalnikov, ki opredeljujejo, kako kakovostno je vodenje in poveljevanje. Osrednja tema magistrskega dela je pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah, zaradi česar smo se v raziskovalnem delu osredotočili na osnovno izobraževanje in usposabljanje bodočih vojaških voditeljev v obravnavanih državah. Z uporabljeno raziskovalno metodo razgovora smo zbirali podatke o vlogi poveljnika v krizni situaciji. Predstavili smo ocene lastne pripravljenosti poveljnikov za prevzem prvih dolžnosti neposredno po zaključenem osnovnem izobraževanju/študiju ter oceno kompetentnosti za izvedbo lastne priprave in priprave podrejenih za vojaški enoti dodeljene naloge, izhajajoče iz obvladovanja ilegalnih migracij ter preprečevanja širjenja COVID-a. V raziskavi smo ugotovili, da poveljnik vojaške enote tudi pri netipičnih vojaških nalogah potrebuje osnovna vojaška znanja in veščine, s katerimi izgradi disciplinirano enoto, kjer vladata visoka bojna morala in motiviranost. To znanje mora za kompetenten in hiter odziv nadgraditi še z informacijami ter specifičnim strokovnim znanjem, njegov pristop do podrejenih pa mora biti ponavadi »mehkejši« in situaciji primeren. Za uspešno pripravo bodočih vojaških voditeljev ob spremembi varnostnega okolja je zato v bodoče potreben razmislek o spremembi ali nadgradnji vojaškega izobraževalnega sistema in celovitejši pristop.
Found in: ključnih besedah
Keywords: varnostne grožnje, oborožene sile, vodenje in poveljevanje vojaški enoti, poveljnik, Slovenska vojska
Published: 27.01.2023; Views: 463; Downloads: 57
.pdf Fulltext (2,24 MB)

7.
Search done in 0 sec.
Back to top