1. Vloga Policijske postaje Slovenske Konjice pri zagotavljanju prometne varnosti osnovnošolskih otrokGabrijela Horvat, 2015 Abstract: Policija in vzgojno-izobraževalni zavodi že od nekdaj sodelujejo, sploh takrat, ko otrok prvič prestopi šolski prag. Modernizacija in napredek tehnologije dopuščajo, da otroci redkeje hodijo v šolo peš in se vse pogosteje v šolo vozijo z različnimi prevoznimi sredstvi. V šolo jih vozijo starši ali skrbniki, organiziran avtobusni prevoz ali se v šolo pripeljejo kar sami s kolesom, rolerji, rolko …
Zagotavljanje varnosti mlajših udeležencev v cestnem prometu je ena izmed najpomembnejših nalog policije. Skrb za tiste, ki prvič sedejo v šolske klopi in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na poti v šolo in v vsakdanjem življenju, je izjemno pomembna.
Otroci, pešci in kolesarji so še vedno najšibkejši udeleženci v cestnem prometu, na katere je kultura obnašanja drugih udeleženih v cestnem prometu največkrat pozabljena.
Otrok, mladostnik in najstnik so tri skupine ljudi, ki različno dojemajo pojem »prometna varnost.« Njihovo obnašanje v prometu je odvisno od vzgoje doma in v šoli, kakor tudi od osebnosti same, dokazovanja pred sošolci, kar pa kar pa lahko velikokrat privede do tragedije.
Vzgoja v cestnem prometu poteka vse življenje. Udeleženi v cestnem prometu smo torej vsi kot pešci, kolesarji, vozniki motornih ali tovornih vozil. Otroci so v teh primerih najšibkejši in se prometu ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se hitro v otroštvu naučijo pravil varne udeležbe v prometu, kar pa lahko dosežejo s pomočjo odraslih, ki jim nudijo potrebno znanje.
Zakaj je avtorica izbrala temo »VLOGA POLICIJSKE POSTAJE SLOVENSKE KONJICE PRI ZAGOTAVLJANJU PROMETNE VARNOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK?«
Razlog za raziskovanje te teme je, da je avtorica dela zaposlena na policijski postaji Slovenske Konjice, ki obsega območje občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Na tem območju je pet osnovnih šol s šestimi podružničnimi šolami. Območje, ki ga pokrivajo policisti , je zelo razgibano, razgibana je tudi prometna infrastruktura, na otroke in ostale šolske udeležence pa vsakodnevno prežijo nevarnosti, saj so šole v bližini mestnih ulic in regionalnih cest.
Vsako leto se policisti trudijo, da čim več sodelujejo s šolami na svojem območju, pri tem organizirajo več preventivnih akcij, v katere so vključeni policisti in vodje policijskih okolišev. Slednji preventivno sodelujejo s šolami skozi vse leto.
V empiričnem delu je avtorica dela s pomočjo ankete, ki jo je razdelila med učitelje enajstih osnovnih šol, raziskovala sodelovanje med osnovnimi šolami, na katerih so bili učitelji zaposleni, in področno policijsko postajo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: policija, osnovna šola, prometna varnost, prometna vzgoja, prometno okolje, policijska postaja
Published: 24.08.2017; Views: 3971; Downloads: 143
 Fulltext (4,08 MB) |
2. Digitalna pismenost in bralno-učne navade osnovnošolcevGregor Gošnik, 2018 Abstract: V raziskavi smo proučevali korelacijo med nivojem digitalne pismenosti in bralno učnimi navadami osnovnošolcev na podeželskih šolah Podravske statistične regije v Sloveniji. Predstavili smo teoretično podlago in modele za merjenje digitalne in bralne pismenosti. Na osnovi teoretičnega modela digitalne pismenosti DCA ter modela mednarodne raziskave bralne pismenosti PISA smo pripravili vprašalnik, ki so ga osnovnošolci reševali. Ugotovili smo, da imajo osnovnošolci z višjimi rezultati na področju digitalne pismenosti statistično značilno bolj razvite bralne navade in bolj pogosto berejo tiskane medije kot njihovi vrstniki. Ugotovili smo tudi, da bolj digitalno pismeni osnovnošolci pogosteje uporabljajo splet kot glavni vir informacij in tudi bolj preverjajo zanesljivost informacij, pridobljenih s spleta. Statistično značilen vpliv nivoja digitalne pismenosti na uporabo učinkovitejših učnih navad pa smo samo delno potrdili.
Found in: ključnih besedah
Keywords: digitalna pismenost, okvir DCA, bralna pismenost, učne strategije, osnovna šola
Published: 24.08.2018; Views: 3206; Downloads: 247
Fulltext (1,44 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Vloga organizacijske kulture kot dejavnika kakovosti osnovne šole v Republiki SlovenijiNadja Pahor Bizjak, 2012 Abstract: Organizacijska kultura šole in njen razvoj v smeri izboljševanja kakovosti sta v
zadnjem desetletju v središču pozornosti strokovne javnosti, ki se ukvarja z razvojem šol.
Šolska kultura, neločljivo povezana z nacionalno kulturo in vpeta v individualnost
posameznikov, ki jo sestavljajo, je tista neotipljiva, nevidna, a mogočna sila, ki določa
organizacije in njihovo delovanje. Tudi zavedanje o nujnosti in potrebnosti spremljanja,
obvladovanja in izboljševanja kakovosti vzgojno izobraţevalnih ustanov počasi prodira v
vsakdanje ţivljenje osnovnih šol. Šolska kultura v veliki meri odloča, kako uspešno bodo
spremembe, tudi v smislu izboljševanja kakovosti, zaţivele v praksi.
V mednarodni raziskavi poučevanja in učenja TALIS, ki je potekala leta 2008, so
zbrali in preučili podatke, ki so povezani s poučevanjem, prepričanji in stališči učiteljev o
poučevanju ter s pedagoškimi, vodstvenimi in upravnimi vprašanji v zvezi z delom ravnatelja.
Ker so ta področja sestavni del šolske kulture in procesa izboljševanja kakovosti, smo v
empiričnem delu s pomočjo sekundarne analize podatkov izpostavili dejavnike organizacijske
kulture, ki lahko vplivajo na kakovost osnovnih šol.
Rezultati empirične raziskave so potrdili, da elementi šolske kulture osnovnih šol v
Sloveniji še vedno niso prerasli okvirov tradicionalne šole v celoti, vendar določena
prepričanja in sodelovalne prakse kaţejo na premike proti procesno-razvojni in sodelovalni
kulturi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: organizacijska kultura, šolska kultura, osnovna šola, nacionalna kultura, izboljšanje kakovosti, raziskava TALIS
Published: 27.07.2021; Views: 1083; Downloads: 56
Fulltext (2,05 MB) |
9. |
10. |
