1. |
2. Destinacija neznanoAnita Ramšak, 2012 Abstract: Doktorska disertacija se osredotoča na situacijo mladoletnih migrantov brez spremstva, katerih
migracije so ekonomsko spodbujene, za razliko od večnih poudarkov na otrocih brez spremstva
iskalcih azila, beguncih in žrtvah trgovine z ljudmi. Skozi raziskovanje vzorcev, značilnosti in
motivov migracij mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Moldavije pripotovali v Avstrijo (in
ostale države Evropske unije), disertacija izpostavi neskladnosti v politikah in ukrepih za zaščito
mladoletnikov brez spremstva ter izpostavi mehanizme, ki dodatno vodijo mladoletnike v
ranljivost za zlorabe in izkoriščanja. Osredotoča se predvsem na razumevanje ciljne skupine
skozi oči strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki delujejo na področju otrok brez spremstva
v Avstriji. Disertacija prav tako – tudi skozi diskurz otrokovih pravic – kritično ocenjuje
prevladujočo konceptualizacijo in idealizacijo otroštva na zahodu, kot časa nedolžnosti, v
katerem je poudarek v prvi vrsti na izobraževanju in šolanju, in ki se ne sklada z realnostjo
življenj večine otrok po svetu. Disertacija se zaključi s priporočili za izboljšanje situacije
mladoletnih migrantov brez spremstva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mladoletniki brez spremstva, migracije, otrokove pravice, otroštvo, Moldavija, Avstrija
Published: 28.07.2021; Views: 1136; Downloads: 62
 Fulltext (2,16 MB) |
3. Koncept protektivnega otroštvaAndrejka Berce, 2015 Abstract: V diplomskem delu sem se osredotočila na vzgojo predšolskih otrok v novodobni družini.
V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila tako družino, njene člane, njihovo vlogo
kot tipe vzgoje znotraj družin ter pomen vzgoje otrok v predšolskem obdobju, in sicer z
namenom, da smo spoznali akterje, ki so vključeni v sam proces protektivnega otroštva.
Opredelila sem, kaj pojem »protektivno otroštvo« sploh pomeni in kako ga različni avtorji
definirajo, kako se izraža intenzivna skrb za otroke, njihovo blaginjo, njihovo nadaljnje
izobraževanje. Poiskala sem nekatere vidne posledice zaščitniške vzgoje, ki se kažejo v
dobi odraščanja oz. osamosvajanja kot neuspeh protektivnega oz. zaščitniškega vedenja
staršev do svojih otrok v predšolskem obdobju.
V empiričnem delu naloge sem vsa pridobljena teoretična znanja poskušala povezati s
praktičnimi izkušnjami. Opravila sem intervjuje s petimi novodobnimi starši, od tega je
eden izmed njih strokovni delavec v vzgoji in izobraževanju. Zanimalo me je, kakšen je
njihov pogled na vzgojo otrok v današnjem času, ki je poln vsesplošnih sprememb, in kako
zahtevna naloga se jim zdi vzgoja. Preverjala sem še, s kakšnimi težavami se srečujejo pri
sami vzgoji in pri postavljanju meja otroku v predšolskem obdobju. Z rezultati ugotovitev
sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: otrok, starši, protektivno otroštvo, vzgoja, družina
Published: 28.07.2021; Views: 1257; Downloads: 110
Fulltext (1,21 MB) |
4. |
5. POVEZAVE MED KRITIKAMI IN POHVALAMI V OTROŠTVU TER MED SAMOPODOBO V ODRASLOSTITamara Žibrek, 2023 Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali povezavo med kritikami in pohvalami v otroštvu na samopodobo posameznikov v odrasli dobi. V teoretičnem delu smo z vidika več strokovnjakov definirali pojem samopodobe in v povezavi z njim tudi pojem samospoštovanja, omenili smo tudi samozavest. Osredotočili smo se na strukturo in razvoj samopodobe ter raziskovali vplive tako na samopodobo kot tudi na samospoštovanje. Prav tako smo z vidika različnih raziskovalcev ugotavljali, kako povezujejo starševske pohvale in kritike otrokom in najstnikom na izgradnjo njihove samopodobe, pri čemer smo se dotaknili tudi vzgojnih stilov.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 delovno aktivnih intervjuvancev v starostnem razponu od 30 do 60 let. Ugotovili smo, da imajo intervjuvanci na splošno dobro ali vsaj zadovoljivo tako splošno, kot tudi telesno, akademsko in socialno samopodobo. Pri odzivih intervjuvanih na pohvale in kritike iz okolice v sedanjosti smo prišli do spoznanja, da se na pohvale sodelavcev odzivajo večinoma s pozitivnimi reakcijami, medtem ko pri odzivu na pohvale prijateljev nihče ne poroča o neprijetnih občutkih. Intervjuvani dajejo večji pomen pohvalam prijateljev, obenem pa jih kritike bližnjih tudi bolj prizadenejo. Intervjuvanci so bili v otroštvu s strani staršev največkrat pohvaljeni za delovne in učne navade. Pri načinu, kako so jih starši pohvalili je prevladovala oznaka besedno. V okviru izrečenih kritik smo ugotovili, da so bili v veliki večini intervjuvani deležni kritike vedenja. Kot način kritiziranja so vsi intervjuvani navedli kritike z besedami. Intervjuvani v večini ocenjujejo, da so pohvale in kritike iz otroštva pomembno vplivale na njihovo sedanjo samopodobo in s tem na njihove zdajšnje odzive na dogodke iz okolice. Prav tako se povečini zavedajo vpliva pohval in kritik s strani staršev na njihovo sedanjo samopodobo in na doživljanje sebe v interakciji z okolico.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pohvala, kritika, otroštvo, starši, samopodoba, samospoštovanje
Published: 26.10.2023; Views: 291; Downloads: 16
Fulltext (1,32 MB) |
6. SKUPNO BRANJE V ZGODNJEM OBDOBJU OTROŠTVA IN TVORJENJE GLOBLJE POVEZANOSTI Z OTROKOMAnja Zalašček, 2024 Abstract: Uvod: Otrok že takoj po rojstvu prične s prvimi oblikami komunikacije, katerih namen je priti v stik s primarnim skrbnikom. Njuna vez se od zgodnjega otroštva krepi s tem, ko skupaj preživljajo kvaliteten čas ter preko drugih aktivnosti. Eden od načinov kvalitetnega preživljanja skupnega časa otroka in starša je tudi branje. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomen skupnega branja v zgodnjem otroštvu, ki se najpogosteje prične v primarni družini. Le-to pa vpliva na razvoj pismenosti, otrokovo učenje predbralnih veščin pa je bistveno tudi z vidika kognitivnega, čustvenega, socialnega in moralnega področja. Skozi raziskavo smo ugotavljali ne samo, da ima skupno branje velik vpliv na otrokovo pripravljenost na izobraževanje, pač pa tudi, da le-to prispeva h krepitvi odnosa med staršem in otrokom. Metode: Pri raziskovalni nalogi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 7 mater, ki berejo svojim otrokom. Polstrukturirane intervjuje smo s 6 intervjuvankami izvedli v živo, z 1 intervjuvanko pa preko Zoom-a. Raziskovali smo pogostost skupnega branja staršev in otrok ter se s kvalitativno raziskavo z uporabo intervjujev približali odnosu, ki ga imata starš in otrok. Rezultati: Vse intervjuvanke poročajo o tem, kako velik pomen ima skupno branje v zgodnjem otroštvu ne le za akademsko pripravljenost otroka, temveč tudi za vzpostavljanje pomembnih vezi v vseh nadaljnjih odnosih (100%). Vse intervjuvanke poročajo o začetkih branja pred ali pri prvem letu otrokove starosti (100%) in sicer z namenom spodbuditi razvoj govora, pismenosti, domišljije ter za zanimanje za bralno gradivo (100%). Rezultati kažejo, da so z vzpostavljanjem bralne rutine želele poglobiti medsebojni odnos ter vzpostavljali medsebojne občutke sproščenosti in varnosti (75%). Diskusija in zaključek: Skupno branje prav tako prispeva k razvoju otrokove zdrave navezanosti do starša, le-ta pa veliko doprinese k otrokovi samopodobi. Ta se krepi, saj se ob branju s starši otrok počuti varnega in pomirjenega.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Družinsko branje, zgodnje otroštvo, pismenost, povezanost, samopodoba.
Published: 09.04.2024; Views: 88; Downloads: 3
Fulltext (1,82 MB) |
