21. Družbena sprejemljivost umeščanja jedrskih objektov v SlovenijiAleš Zajc, 2010 Abstract: Magistrska naloga obravnava načine iskanja družbene sprejemljivosti jedrskih objektov v
Sloveniji, z vidika države kot lastnika jedrskega (ih) objekta (ov) in umeščevalca v prostor, z
vidika sosednje in domicilne lokalne skupnosti, v kateri je že umeščen jedrski objekt (NEK),
in v katero se umešča še drugi ter z vidika predstavnikov v lokalnih partnerstvih, kateri so
hkrati tudi sosednji in neposredni prebivalci obstoječega jedrskega objekta (NEK) in potrjene
lokacije naslednjega jedrskega objekta (odlagališča NSRAO). Tako v teoretičnem, kot v
empiričnem delu, nam je bilo vodilo obravnavane tematike proces iskanja družbene
sprejemljivosti za umeščanje odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško.
Rezultati raziskave so delno potrdili že znane ugotovitve iz predhodnih študij in
javnomnenjskih raziskav, dodatno pa smo z analizo odnosov in razmerij med vsemi zgoraj
navedenimi akterji pridobili nova spoznanja. Analiza je zavzemala ustreznost jedrske energije
za reševanje problemov z energijo v Sloveniji, tveganja povezana z jedrsko energijo, učinke
jedrskih objektov na lokalno okolje, sobivanje lokalne skupnosti z jedrskim objektom,
poglede na možnosti umeščanja dodatnih jedrskih objektov, koristnost in prihodnost
lokalnega partnerstva, vlogo države in lokalne skupnosti pri umeščanju jedrskih objektov ter
poglede na čim boljšo družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v prihodnosti.
Med najpomembnejše zaključke naloge bi lahko uvrstili dejstva, da izvedena raziskava kaže
prevladujoče negativno stališče udeležencev na lokalni ravni do novih jedrskih objektov.
Odnosi med glavnimi protagonisti procesa umeščanja in iskanja družbene sprejemljivosti za
odlagališče NSRAO niso bili dovolj transparentni in institucionalizirani. Evidenten
tehnokratski pristop pri umeščanju odlagališča NSRAO bi bilo v bodoče potrebno zamenjati z
bolj demokratičnim in komunikativnim, nadomestila in kompenzacije za lokalno skupnost pa
ne bi smela imeti dvojnega (protislovnega) učinka. Dobro koordinirana, smiselna, fleksibilna
in diferencirana komunikacijska kampanja je nujen pogoj za uspešno izveden celotni proces
iskanja družbene sprejemljivosti. Večina raziskovalnih vprašanj v nalogi je bila v celoti ali
delno, pod določenimi pogoji, potrjenih, na postavljena vprašanja pa smo dobili pričakovane
odgovore. Found in: ključnih besedah Keywords: družbena sprejemljivost, jedrski objekti, tveganja, učinki jedrskih objektov, država, lokalna skupnost, lokalno partnerstvo Published: 07.06.2021; Views: 932; Downloads: 52 Fulltext (1010,04 KB) |
22. Odgovornost koncedenta za škodoBor Dujić, 2020 Abstract: Na podlagi rezultatov opravljenega raziskovanja in še zlasti glede na analizo veljavne zakonodaje in strokovnih prispevkov ekspertov z obravnavanega področja smo potrdili obe hipotezi te diplomske naloge. Nedvomno je, da je koncesionar odgovoren za škodo, povzročeno uporabnikom in drugim osebam, ki neupravičeno utrpijo škodo zaradi delovanja (ali opustitve dolžnega ravnanja) koncesionarja pri oziroma ob izvajanju javne službe. Koncesionar ima obveznost zagotavljati uporabnikom dobrin in storitev javnih služb vse javne dobrine in javne storitve in če pri tem uporabnikom nastane škoda, je tudi logično, da koncesionar odgovarja primarno in neposredno (tudi za svoje zaposlene delavce). Na drugi strani pa je % zaradi številnih razlogov % logično, da odgovarja tudi koncedent, ki je podelil koncesijo koncesionarju, vendar zgolj subsidiarno, zlasti, kot to določa tudi Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ko je jasno, da uporabniki ne bi mogli priti do odškodnine neposredno od koncesionarjev, ali bi to bilo precej oteženo. Pri tem, po našem mnenju, po slovenskem pravu ni mogoča drugačna oblika odškodninske odgovornosti koncedenta, kakor je to oblika subsidiarne odgovornosti za škodo, ki jo povzroči koncesionar oziroma pri njem zaposlene osebe Found in: ključnih besedah Keywords: koncesija, javno-zasebno partnerstvo, odškodninska odgovornost, odgovornost koncedenta, subsidiarna odgovornost Published: 23.07.2021; Views: 908; Downloads: 74 Fulltext (1008,90 KB) |
23. Vpliv stila navezanosti na razumevanje osebne svobodeKaja Kraljevič, 2016 Abstract: V diplomski nalogi obravnavam povezavo med razumevanjem osebne svobode in
oblikovanimi stili navezanosti v primarni družini ter kasneje v partnerskem odnosu. Posebej
sem se posvetila partnerskemu odnosu in izbiri partnerja. Izhajala sem iz dejstva, da stil
navezanosti, ki ga oseba oblikuje v otroštvu vpliva tudi na razumevanje svobode. Pri svojih
intervjuvancih sem skušala najprej ugotoviti, kako so v primarni družini razumeli pojem
osebne svobode, nato sem to povezala s stilom navezanosti, ki ga je sogovornik oblikoval.
Zanimalo me je, kakšno sporočilo o svobodi izhaja iz različnih stilov navezanosti. V
nadaljevanju sem raziskovala, ali so sogovorniki stil navezanosti prenesli tudi v svoj
partnerski odnos, oziroma ali so si izbrali partnerja, ki jim je omogočil nadaljevanje prvotnega
stila navezanosti.
Moja kvalitativna raziskava črpa izhodišča iz teorije navezanosti Johna Bowlbyja in Mary
Ainsworth. V vprašanjih za polstrukturiran intervju pa sem skušala zajeti temeljne potrebe, ki
naj bi jih posameznik zadovoljil v družini, kot jih navaja Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Opravila
sem štiri poglobljene polstrukturirane intervjuje, s tremi ženskami in enim moškim. Hipoteze
sem preverjala s pomočjo opisov stilov navezanosti Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter
Intervjuja navezanosti v odraslosti. Zavedam se, da je pojem svobode zelo kompleksen,
vendar sem v kontekstu diplomske naloge iskala predvsem morebitne dejavnike psihičnega ali
celo fizičnega nasilja v odnosih. Prav tako sem preverjala prisotnost fleksibilnih ali
nefleksibilnih prepričanj, prisotnost sprejemanja in spoštovanja.
Rezultati so pokazali, da se stili navezanosti iz otroštva v večini primerov prenesejo tudi v
partnerski odnos, kar pomeni, da so si intervjuvanci izbrali partnerja, ki jim je tak stil
omogočil. Odgovori so še pokazali, da so sogovorniki v partnerskem odnosu navadno
zadovoljili enake potrebe kot v primarni družini. Ker sem pri vsakem odgovoru skušala
oceniti tudi prisotnost »svobode«, sem pričakovano prišla do ugotovitve, da je bil v varno
navezanih družinah, pojem osebne svobode neprimerno bolj prisoten kot pri ostalih. Te
družine so izkazovale več strpnosti, spoštovanja, člani družine so si bolj zaupali in večkrat so
med seboj podelili čustva.
Found in: ključnih besedah Keywords: družina, partnerstvo, osebna svoboda, stili navezanosti, ljubezen, diplomske naloge Published: 28.07.2021; Views: 877; Downloads: 70 Fulltext (1021,69 KB) |
24. Most med izobraževanjem in trgom delaDamjana Gruden, 2015 Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom. Found in: ključnih besedah Keywords: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge Published: 19.08.2021; Views: 931; Downloads: 0 Fulltext (1,10 MB) |
25. |
26. Model javno-zasebnega partnerstva uvajanja e-mobilnosti v Mestni občini KranjVid Krčmar, 2022 Abstract: Magistrsko delo predstavlja uvajanje e-mobilnosti v MOK. Za izvedbo projekta e-mobilnosti so potrebna finančna sredstva in ob pomanjkanju javnih sredstev v javnem sektorju se v sklopu javno-zasebnega partnerstva vključi zasebni partner s finančnim vložkom. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja sodelovanje med javnim in zasebnim partnerjem s ciljem, da bi zadovoljili javni interes. Namen in cilj magistrskega dela je preveriti, ali je uvajanje e-mobilnosti po modelu javno-zasebnega partnerstva v MOK učinkovito in v javnem interesu. V teoretičnem delu magistrskega dela smo s pomočjo opisne, zgodovinske in primerjalne metode predstavili pojem, pomen in pravno ureditev javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. Predstavili smo tudi zgodovino razvoja javno-zasebnega partnerstva ter ureditev le-tega v državah EU. Na področju javno-zasebnega partnerstva smo opisali tudi temeljna načela in oblike javno-zasebnega partnerstva. S pomočjo razlagalne, primerjalne, statistične in metode analize vsebin smo v drugem delu magistrskega dela predstavili stanje e-mobilnosti v EU in v Sloveniji. V magistrskem delu smo preverjali izvedeni model javno-zasebnega partnerstva kot učinkovit v obliki sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in s ciljem, da je projekt v javnem interesu. V raziskovalnem delu smo na podlagi študije primera projekta e-mobilnosti v MOK, ki je bil izveden v MOK, predstavili in preverili učinkovitost uvedbe le-tega. V sklopu raziskovalnega dela smo opravili tudi empirični del raziskave v obliki intervjuja. Intervju smo opravili z deležniki, ki vsak dan uporabljajo storitve e-mobilnosti iz projekta e-mobilnost v MOK. Na podlagi normativne, izkustvene in metode opazovanja z neposredno udeležbo smo v zaključku prikazali možnost razvoja in nadgradenj obstoječega modela e-mobilnosti v MOK. Found in: ključnih besedah Keywords: javno-zasebno partnerstvo, Mestna občina Kranj, javni partner, zasebni partner, e-mobilnost Published: 23.11.2022; Views: 552; Downloads: 145 Fulltext (1,55 MB) |
27. Spodbujanje investicij v občinahMatjaž Sanda, 2023 Abstract: Investicije so pomembne za okolje ter pozitivno prispevajo h gospodarski rasti in krepitvi gospodarskega potenciala ter s tem k razvojnemu dohitevanju ostalih evropskih držav. V magistrskem delu je obravnavana tema glede investicijskih aktivnosti, ki jim Slovenija tako na državni kot na regionalni in lokalni ravni še vedno ni namenila dovolj pozornosti v preteklih letih, da bi prišlo do večje produktivnosti. V letu 2016 se je Slovenija že vrnila na pot razvojnega dohitevanja povprečja EU, vendar bo morala v prihodnje še bolj okrepiti investicijsko aktivnost za večjo produktivnost na način, da bo spodbujala investicije, vlagala v raziskovalno-razvojno dejavnost, informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter v usposabljanje zaposlenih, predvsem pa bo morala biti usmerjena v digitalno in zeleno preobrazbo gospodarstva, saj to tudi narekuje Program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in so tudi prav tem ciljem namenjena EU sredstva. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh poglavij, in sicer iz teoretičnega dela ter empiričnega dela. Namen magistrskega dela je bil preko analize ukrepov v investicijska vlaganja na regionalni ravni v sosednji državi Avstriji kot tudi v zahodni kohezijski regiji v Sloveniji, ugotoviti, kateri ukrepi bi bili primerni za spodbujanje investicij v vzhodni kohezijski regiji Slovenije, ki bi tudi pripomogli k prehodu v skupino regij v prehodu. Država Avstrija je bila izbrana zato, ker dosega nadpovprečno visoko rast produktivnosti, kar je cilj tudi Slovenije v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027. Ker je eden od specifičnih ciljev regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 tudi hitrejši razvoj kohezijske regije Vzhodna Slovenija, so obravnavani izvedeni ukrepi v Osrednjeslovenski regiji kot najrazvitejši regiji v Sloveniji ter ukrepi v Avstriji. Ker se lokalne skupnosti srečujejo s problemom nezadostnih finančnih sredstev za izvajanje naložb v javne investicije, so prikazana evropska kohezijska sredstva, ki bodo na voljo v programskem obdobju 2021–2027 za področja investicij ter primerjava po tematikah področji med obdobjema 2014–2020 in 2021–2027. Nazadnje pa so predstavljeni primeri ukrepov investicijskih vlaganj, ki bi jih lahko Pomurska regija posnemala pri uresničevanju ciljev hitrejšega razvoja regije. Found in: ključnih besedah Keywords: investicije, kohezijska sredstva, lokalna skupnost, naložbe, regionalna politika, EU sredstva, partnerstvo Published: 25.05.2023; Views: 408; Downloads: 38 Fulltext (1,20 MB) |
28. |