11. Mediji in predšolski otrociBarbara Mavri, 2015 Abstract: Diplomska naloga se nanaša na medije, medijsko pismenost in vplivi teh dveh dejavnikov na
predšolskega otroka s poudarkom na vpliv medijev na nakupno obnašanje otrok in staršev. V
teoretičnem delu smo pojasnili in opredelili širši okvir vpliva medijev na predšolske otroke,
tako v izobraževalnih institucijah kot doma v družinskem krogu. Zajeli smo tudi strategije, ki
opredeljujejo medijsko pismenost na nacionalni in evropski ravni, ker smo želeli poudariti, da
se družba, kot taka zaveda pomembnosti vplivov medijev na ljudi. Če želimo osnovati na
znanju temelječo družbo je potrebna vzgoja za medije na vseh starostnih ravneh. Le dobro
medijsko opismenjen starš lahko suvereno in kvalitetno prenese svoje znanje na svoje otroke.
Empirični del diplomske naloge, s kvantitativno raziskavo med starši predšolskih otrok, nam
odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in sicer: Ali se z večanjem starosti
predšolskega otroka povečuje vpliv medijev na predšolskega otroka in če obstaja povezava
med časovno uporabo medijev pri starših in njihovih otrocih, ter kako mediji vplivajo na
(nakupno) obnašanje predšolskih otrok in njihovih staršev? Poleg tega pa smo starše še
spraševali o mnenju glede vpliva televizijskih vsebin na otroke, ter glede njihove vloge pri
nadziranju, reflektiranju in omejevanju gledanja televizijskih vsebin z otroki.
Found in: ključnih besedah
Keywords: predšolski otrok, mediji, medijska pismenost, IKT, nakupno obnašanje
Published: 28.07.2021; Views: 1292; Downloads: 99
 Fulltext (1,34 MB) |
12. Razumevanje medijske pismenosti med "senior generacijo" v SlovenijiSilvija Fortuna, 2020 Abstract: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V
teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in
sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior«
generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge
smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo
zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku.
Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki …
Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri
seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako
smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna
tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene
tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona
pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času
epidemije Covid 19).
V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s
pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so
bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih
in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev
smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih
pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu
smo še podali predlog rešitev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 1021; Downloads: 73
Fulltext (2,27 MB) |
13. |
14. |
15. |
16. Vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakostEva Murko, 2023 Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. V uvodu opredelimo termine, kot sta medijska pismenost in družbena neenakost. Sledi podrobnejši pregled medijske pismenosti in medijskih veščin. Ker je družbena neenakost kompleksno področje, sledi podrobnejša razčlenitev družbene neenakosti na ekonomski kapital, kulturni kapital in socialni kapital po Bourdieuju. V nadaljevanju sledi poglavje, ki poskuša s pomočjo literature prikazati povezavo in možen vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer na podlagi pridobljenih rezultatov s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo in primerjamo našo obravnavano tematiko. Empirični del temelji na preverjanju uvodoma postavljenih hipotez, ki so podprte tako s statističnimi podatki kot tudi ugotovitvami, pridobljenimi s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika. S pomočjo statističnih testov, narejenih s programom PSPP, smo preverili tudi vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Na koncu sledita pregled pomembnejših ugotovitev raziskovalne naloge in zaključek, v katerem je izraženo tudi lastno mnenje o omenjeni tematiki.
Rezultati magistrske naloge kažejo na to, da obstaja vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost, vendar je prostora za raziskovanje še veliko. Ugotovitve danih rezultatov so namreč pokazale, da medijska pismenost vpliva na ekonomski in socialni kapital posameznika, ne pa tudi na kulturni kapital.
Found in: ključnih besedah
Keywords: medijska pismenost, družbena neenakost, socialni kapital, ekonomski kapital, kulturni kapital, veščine
Published: 27.09.2023; Views: 280; Downloads: 17
Fulltext (1,54 MB) |
17. |
18. SKUPNO BRANJE V ZGODNJEM OBDOBJU OTROŠTVA IN TVORJENJE GLOBLJE POVEZANOSTI Z OTROKOMAnja Zalašček, 2024 Abstract: Uvod: Otrok že takoj po rojstvu prične s prvimi oblikami komunikacije, katerih namen je priti v stik s primarnim skrbnikom. Njuna vez se od zgodnjega otroštva krepi s tem, ko skupaj preživljajo kvaliteten čas ter preko drugih aktivnosti. Eden od načinov kvalitetnega preživljanja skupnega časa otroka in starša je tudi branje. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomen skupnega branja v zgodnjem otroštvu, ki se najpogosteje prične v primarni družini. Le-to pa vpliva na razvoj pismenosti, otrokovo učenje predbralnih veščin pa je bistveno tudi z vidika kognitivnega, čustvenega, socialnega in moralnega področja. Skozi raziskavo smo ugotavljali ne samo, da ima skupno branje velik vpliv na otrokovo pripravljenost na izobraževanje, pač pa tudi, da le-to prispeva h krepitvi odnosa med staršem in otrokom. Metode: Pri raziskovalni nalogi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 7 mater, ki berejo svojim otrokom. Polstrukturirane intervjuje smo s 6 intervjuvankami izvedli v živo, z 1 intervjuvanko pa preko Zoom-a. Raziskovali smo pogostost skupnega branja staršev in otrok ter se s kvalitativno raziskavo z uporabo intervjujev približali odnosu, ki ga imata starš in otrok. Rezultati: Vse intervjuvanke poročajo o tem, kako velik pomen ima skupno branje v zgodnjem otroštvu ne le za akademsko pripravljenost otroka, temveč tudi za vzpostavljanje pomembnih vezi v vseh nadaljnjih odnosih (100%). Vse intervjuvanke poročajo o začetkih branja pred ali pri prvem letu otrokove starosti (100%) in sicer z namenom spodbuditi razvoj govora, pismenosti, domišljije ter za zanimanje za bralno gradivo (100%). Rezultati kažejo, da so z vzpostavljanjem bralne rutine želele poglobiti medsebojni odnos ter vzpostavljali medsebojne občutke sproščenosti in varnosti (75%). Diskusija in zaključek: Skupno branje prav tako prispeva k razvoju otrokove zdrave navezanosti do starša, le-ta pa veliko doprinese k otrokovi samopodobi. Ta se krepi, saj se ob branju s starši otrok počuti varnega in pomirjenega.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Družinsko branje, zgodnje otroštvo, pismenost, povezanost, samopodoba.
Published: 09.04.2024; Views: 90; Downloads: 5
Fulltext (1,82 MB) |
