Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


41 - 46 / 46
First pagePrevious page12345Next pageLast page
41.
42.
43.
44.
Parlamentarna preiskava
Goran Letić, 2022

Abstract: Državni zbor je pri nas splošno politično predstavniško telo državljanov, ki opravlja različne funkcije, med drugim zakonodajno, nadzorno in informativno. Znotraj nadzorne funkcije ima pomembno mesto parlamentarna preiskava. Vendar pa njen pomen ni le v nadzorovanju izvršilne veje oblasti, temveč je tudi način uresničevanja širšega družbenega nadzora. Poleg tega ima parlamentarna preiskava tudi pomembno podporno funkcijo, saj državnemu zboru nudi podporo pri njegovem delu. Člani preiskovalne parlamentarne komisije v ta namen pripravljajo oziroma sprejemajo odločitve in zbirajo koristne informacije, ki bi jih državni zbor lahko potreboval prisvojem delu. Za uspešno in učinkovito izvajanje parlamentarnih preiskav pa mora imeti parlamentarna preiskovalna komisija določena pooblastila. V Sloveniji 93. člen ustave določa, da lahko državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena. To mora storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. Ob izpolnjevanju omenjenih predpostavk se oblikuje preiskovalna komisija, ki ji ustava v zadevah poizvedovanja in preučevanja zagotavlja smiselno enaka pooblastila, kakor jih imajo pravosodni organi. Osnovna pravila izvajanja parlamentarne preiskave ureja Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Zakon o parlamentarni preiskavi pa natančneje določa njen namen, opredeli temeljna načela parlamentarne preiskave, položaj udeležencev v postopku preiskave, razmerja preiskovalne komisije do sodišč in drugih državnih organov, varovanje poslovne in državne tajnosti, sankcije za oviranje preiskave ter neposredno oziroma smiselno uporabo nekaterih določb Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških. Institut parlamentarne preiskave je sredstvo, ki je na razpolago parlamentu kot političnemu predstavništvu državljanov. Metode parlamentarnega dela so tako predvsem politične in ne pravne narave.
Found in: ključnih besedah
Keywords: parlamentarna preiskava, preiskovalna komisija, zadeve javnega pomena, nadzorna funkcija, pooblastila preiskovalne komisije
Published: 26.01.2023; Views: 632; Downloads: 46
.pdf Fulltext (816,64 KB)

45.
46.
Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse
Nika Lošić Ošlak, 2024

Abstract: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Published: 22.03.2024; Views: 157; Downloads: 8
.pdf Fulltext (1,41 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top