Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Ohranjanje in reprodukcija umetniških in zgodovinskih del skozi pravice intelektualne lastnine
Mia Janežič, 2020

Abstract: Diplomsko delo predstavlja pogled prava na tehnike ohranjanja in reprodukcije umetniških del, posebej skozi pravice intelektualne lastnine, ter razmerje med lastninsko pravico in javnim dobrom, še posebej, kar zadeva kulturne znamenitosti. V začetku so opredeljene pravice intelektualne lastnine in avtorska pravica v umetnosti. Pomembnost te tematike je v težki naravi umestitve umetnosti v rigidne okvire pravne sfere, različnih načinih, kako bi dela pravno in dejansko zavarovali za prihodnje generacije, ter posebni problematiki, ki se pojavlja ob vsakršnem soočanju lastninske in avtorske pravice. Osredotoča se na opredelitev izvirnega dela in ved, ki se z ohranjanjem in reprodukcijo del ukvarjajo, ter tako povzame bistvene lastnosti arheologije, muzeologije in etnografije ter njihove vplive na izvirno delo, prav tako pa na tehnike in načine njegovega predelovanja, ki narekujejo podaljšanje in zavarovanje samega obstoja dela. Srečamo se z inspiracijo, predelavo in reprodukcijo, pri kateri gre predvsem za kopistiko iz ene vrste likovnih del v enake ali druge. Drugi del naloge je posvečen javnemu dobru in predvsem kulturni dediščini. Opredeljeni sta lastninska pravica in njeno delovanje, prav tako pa tudi njeno konkuriranje z javnim dobrom in pogoji, ki so le-temu v prid pri morebitnem razlastninjenju. Uporabljene metode dela so interpretativna, analitična, primerjalna in zgodovinska.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravice intelektualne lastnine, avtorsko delo, avtorske pravice, varstvo umetniških del, pravica reproduciranja, kulturni spomeniki, lastninska pravica
Published: 31.12.2020; Views: 1343; Downloads: 97
.pdf Fulltext (2,45 MB)

3.
Ekološki vidik zasebne lastnine
Matic Rijavec, 2021

Abstract: Družba se vse bolj zaveda pomena varovanja okolja, kar vodi do novih okoljskih zakonov in omejitev. Na drugi strani imamo zasebno lastnino, varovanje katere je prav tako izrednega pomena za razvito in demokratično družbo. Različne države imajo različno stopnjo varovanja pravice do zasebne lastnine ter različno stopnjo skrbi za okolje. Najvišje na lestvici so evropske države, najnižje pa države v razvoju oziroma države z bolj avtokratičnim političnim sistemom. Niti dajanje absolutne prednosti varovanju zasebne lastnine pred varovanjem okolja niti obratno v nobenem pogledu ni razumna rešitev in vodi do problemov v delovanju družbe. Magistrsko delo se osredotoča na korelacijo med pravico do zasebne lastnine in omejitve v smislu ekološke funkcije lastnine. Pri raziskovanju so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: opisna metoda, zgodovinska metoda, metoda analize in primerjalna metoda. Namen magistrskega dela je ugotoviti in predstaviti razmerje med okoljsko zakonodajo ter pravico do zasebne lastnine. Ključni cilji, ki jih magistrsko delo zasleduje, so: preučiti, kako je pravica do zasebne lastnine upoštevna ter zaščitena v Republiki Sloveniji in po svetu, prikazati korelacijo med varstvom zasebne lastnine in varstvom okolja ter preučiti najboljše razmerje med pravico do zasebne lastnine in varstvom okolja, kar se lahko uporabi pri načrtovanju okoljske zakonodaje, in sicer na način, ki poleg učinkovitega varstva okolja ne predstavlja škodljivih omejitev posameznikove pravice do zasebne lastnine. Omejitve raziskave so predvsem v dostopnosti pravnih virov tujih držav.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ekološka funkcija lastnine, pravica do zasebne lastnine, lastninska pravica, varstvo okolja, okoljsko pravo
Published: 22.06.2021; Views: 1529; Downloads: 88
.pdf Fulltext (830,06 KB)

4.
Kako občine pri kategorizaciji cest na zasebnih zemljiščih kršijo ustavna načela in iz njih izpeljano načelo zaslišanja strank
Aleksandra Turk, 2022

Abstract: Si predstavljate, da se vozite po občinski cesti, zemljišče, na katerem je ta cesta, pa je v zasebni lasti? Takšnih občinskih cest in poti, ki so jih občinski sveti z odloki kategorizirali, pravne razlastitve pa niso izpeljali, je v naši državi skoraj 15 tisoč kilometrov. Avtorica pričujočega članka zato išče pojasnila, kako je v pravični demokratični državi takšno množično kršenje človekovih pravic sploh mogoče. Kako so lahko lokalne skupnosti lastnike zemljišč, na katerih so občinske ceste in poti, dejansko razlastile, pravno pa ne? In kako so lahko ceste kategorizirale mimo vključitve lastnikov zemljišč v upravne postopke? Avtorica skuša pri iskanju pojasnil tudi potrditi predpostavke, kako bi lahko začela vsakokratna vlada v okviru nadzornih pooblastil ta sramotni madež polpretekle zgodovine brisati z zahtevami občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov (hipoteza 1), poleg tega bi lahko množično kršenje človekovih pravic pri kategorizaciji občinskih cest preprečila s posebnim zakonom in finančno pomočjo občinam (hipoteza 2). Ne nazadnje; ena ključnih ovir za ureditev lastninskih razmerij pri kategorizaciji občinskih cest je manko finančnih sredstev za izplačilo odškodnin ali odkup zemljišč (hipoteza 3). Poleg tega občine niso sposobne brez dodatne strokovne pomoči urediti lastništva zasebnih zemljišč, na katerih so kategorizirale občinske ceste (hipoteza 4). Prav zato toliko bolj preseneča, da Ustavno sodišče RS od zakonodajalca ni zahtevalo zakonodajne ureditve tega področja, saj bi s tem lahko pretrgalo z množičnimi kršitvami temeljnih ustavnih načel in načela zaslišanja strank, ki ima v upravnih postopkih posebno velik pomen. (hipoteza 5)
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do zasebne lastnine, javna korist, kategorizacija občinskih cest, odkup zemljišča/razlastitev, kupnina/odškodnina, ustavna načela, načelo zaslišanja stranke, nespoštovanje ustavnih odločb, človekovo dostojanstvo, vladavina prava
Published: 19.08.2022; Views: 688; Downloads: 48
.pdf Fulltext (729,79 KB)

5.
Etažna lastnina in preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino
Tea Kert, 2022

Abstract: Pravo določa lastninsko pravico kot absolutno pravico, ki učinkuje na vsakega in je po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, tudi najobseţnejša stvarna pravica. Ko gre za obstoj več imetnikov lastninske pravice v skupnosti solastnine, je še posebej zelo pomembno, da so za vrste pravnih posledic ali učinkov določeni načini, ki določajo razpolaganje z lastninsko pravico. SPZ kot temeljni stvarnopravni predpis ureja etaţno lastnino kot posebni institut in jo opredeli v 105. členu. Slovenski pravni red pozna dualistični koncept etaţne lastnine. Predstavlja dve ločeni razmerji pri etaţni lastnini, in sicer lastninsko pravico na posameznem delu in solastnino na skupnih delih. Obe sta neločljivo povezani ter obe skupaj tvorita etaţno lastnino. Najpreprostejši način preoblikovanja lastninske pravice na le-teh je sama zdruţitev nepremičnin ali njihova razdelitev. Nepremičnina kot samostojni predmet stvarnih pravic se razdeli na več novih nepremičnin oziroma zdruţi v novo nepremičnino, ki je prav tako samostojen predmet stvarnih pravic. Pri tem načinu se lastnosti lastninske pravice ne spremenijo. Pravni temelj nastanka etaţne lastnine je pravno dejstvo ali skupek pravnih dejstev, ki povzročijo nastanek stvarnopravnih razmerij, ki so vsebina etaţne lastnine. Vse to je obravnavano v magistrskem delu. Poudarjen je tudi pomen urejene nepremičninske evidence, zaradi izkazovanja dejanskega in pravnega stanja nepremičnin, kar je pomembno tudi zaradi zagotavljanja pravne varnosti lastnikov nepremičnin. S sprejetjem novega ZKN se zdruţuje evidentiranje nepremičnin v eno samo evidenco, to je v kataster nepremičnin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, urejena nepremičninska evidenca
Published: 20.12.2022; Views: 619; Downloads: 57
.pdf Fulltext (1,08 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top