1. |
2. |
3. |
4. Gospodarska obveščevalna dejavnost v sodobnem globalnem okoljuIgor Kočar, 2017 Abstract: Gospodarska obveščevalna dejavnost je eno temeljnih področij, s katerimi se državne obveščevalne službe redno soočajo. Poznavanje globalnega gospodarskega dogajanja in vseh z gospodarstvom povezanih varnostnih in drugih izzivov je nadse pomembno za zagotavljanje nacionalnih interesov države. Gospodarska obveščevalna dejavnost pa se ne vrši samo na ravni državnih obveščevalnih služb. Močno je vpeta v praktično vsa poslovna okolja, kar posamezne gospodarske družbe in organizacije postavlja pred dejstvo, da morajo za svoj obstoj na trgu, za varovanje lastnih poslovnih skrivnosti, izdelkov in znanj ter za spopadanje z vsakodnevnimi poslovnimi izzivi temu vprašanju posvečati čedalje več pozornosti. Globalizacija in druge razmere na globalnem nivoju so privedle do trenda selitve gospodarske obveščevalne dejavnosti iz državnega v zasebni sektor, ki tako postaja pomemben akter na tem področju in s tem tudi potencialen partner tradicionalnim izvajalcem obveščevalne dejavnosti. Slednje ne pomeni zgolj izziva za državne obveščevalne službe, temveč za celotno demokratično družbo, ki mora zahtevati, da tudi vsi novi akterji na obveščevalnem področju upoštevajo vsa pravna in etična pravila ter spoštujejo temeljne človekove pravice in svoboščine.
Found in: ključnih besedah
Keywords: gospodarske obveščevalne dejavnosti, privatizacija, nadzorstvo, gospodarski subjekti, sinergija.
Published: 02.08.2018; Views: 2807; Downloads: 254
 Fulltext (727,41 KB) |
5. |
6. Privatizacija nogometa v SlovenijiDimitrij Debevec, 2017 Abstract: Diplomski strokovni članek se osredotoča na privatizacijo nogometa v Sloveniji, kar je trenutno zelo zanimiva tematika, saj je zaradi vse večje želje klubov po tovrstni pravni podlagi in ureditvi z zakonom uvedla tudi slovenska krovna nogometna organizacija. Nogometna zveza Slovenije je namreč sprejela spremembo 40. člena zakona o licenciranju nogometnih klubov, ki omogoča lastniško preoblikovanje klubov iz sedanje društvene ureditve v gospodarsko družbo. Športni kolektivi, organizirani kot društva, so se ohranili iz obdobja nekdanje politične ureditve, ki so jo izvajali v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Kot zgled urejenega sodobnega nogometnega kolektiva bom predstavil nekaj primerov omenjene ureditve klubov v nogometno najnaprednejših državah. Poleg najrazvitejših držav sem v svoj pregled vključil tudi našo južno sosedo Hrvaško, kjer so že potekali oziroma še vedno potekajo postopki privatizacije dveh največjih klubov. Živimo v globalnem svetu, zato bom analiziral tudi razlike med evropskim in ameriškim konceptom vodenja športnega kolektiva. V zaključnem delu strokovnega članka se bom posvetil vprašanju, kaj ljudi spodbuja k aktivni udeležbi pri upravljanju kluba. Dotaknil se bom tudi trenutnega financiranja nogometnih klubov pri nas in alternativnih možnosti pridobivanja dodatnega kapitala, ki jih trenutno omejuje toga zakonodaja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nogomet, nogometni klubi, privatizacija, financiranje, gospodarstvo, zakonodaja, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 3295; Downloads: 216
Fulltext (546,23 KB) |
7. |
8. |
9. Problematika sodnih sporov pri odločanju o zahtevkih iz naslova lastninjenja družbene lastnineMateja Likozar Rogelj, 2020 Abstract: Po Ustavi RS je zasebna lastnina temeljna človekova pravica, zato mora država ustvariti možnost, da osebe to pravico pridobijo in da jo tudi obdržijo, da jo imajo. Ob osamosvojitvi Republike Slovenije je država s sprejetjem več zakonov zagotovila ukinitev dotakratni družbeni lastnini in začetek poti tržnega gospodarstva. Obveznost države se je torej kazala v spremembi zakonodaje, za nas, državljane, pa je to pomenilo priložnost in odgovornost, da pridobimo (povrnemo) lastnino na premoženju in da zanjo skrbimo, tudi na področju stanovanj, saj stanovanje danes ni več pravica, za katero je bila dolžna skrbeti država, kot je bilo to v času družbene lastnine, ampak država to skrb prenaša na nas, državljane. Enako velja za kmetijska zemljišča in gozdove, za vsa stavbna zemljišča in tudi za vse drugo premoženje, ki ima znanega lastnika. Tako kot pri vsaki %revolucionarni% spremembi smo tudi pri preobrazbi družbene lastnine in pri sprejetju ZDen, ZZad, SZ, ZLNDL % naleteli na to, da obstajajo zagovorniki novega sistema in tudi njegovi nasprotniki. Zagovorniki so/smo bili namreč navdušeni nad preoblikovanjem družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Lahko pa rečem, da smo bili malo manj navdušeni nad sprejetjem zakonodaje, zlasti omenjene. Res je, da je na primer ZLNDL dotakratno pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini preprosto spremenil v lastninsko pravico z vsemi upravičenji, ki iz nje izhajajo. Nasprotniki oziroma skeptiki, med katere se tudi sama prištevam, pa so, to danes lahko upravičeno rečem, poudarili problem popolnega zajema vseh primerov, pri katerih lahko pride do spora glede dejanskega imetnika pravice uporabe in določanja obsega uporabe zemljišča. Spor se jasno ni pokazal takoj, ampak se razsežnost tranzicijskih zakonov kaže danes, ko se na stvarnem področju nepremičnin ureja dejansko in formalnopravno lastništvo tega, mogoče tudi v posledici pričakovanega sprejetja davka na nepremičnine, saj bo treba uskladiti zemljiškoknjižno in tudi dejansko stanje. Je pa tudi dejstvo, da bi po skoraj 30 letih od formalne ukinitve družbene lastnine mogoče lahko pričakovali, da se proces preoblikovanja družbene lastnine vendarle konča. Očitno ni tako, saj je mogoče ob prebiranju v tej nalogi analizirane sodne prakse ugotoviti, da se ne glede na težnjo po končanju privatizacije ustvarja nova sodna praksa, ki sicer še ni potrjena na Ustavnem sodišču RS, glede katere menimo, da nikakor ni usmerjena v končanje obdobja privatizacije, ampak v ustvarjanje novih sodnih sporov. To je nedvoumno mogoče poudariti na področju denacionalizacije in tudi procesa lastninjenja premoženja. Kljub sprejetju več zakonov, ki so usmerjeni v končanje obdobja tranzicije, je s preverjanjem v zemljiški knjigi in dejanskega stanja v naravi mogoče ugotoviti, da postopkom še ni videti konca. Proces preoblikovanja družbene lastnine se gotovo lahko konča glede na danes sprejeto zakonodajo in z upoštevanjem večinske enotne sodne prakse. Tako bo vi mogoče dokazati temelj pravne države in zdrave družbe, Slovenija je namreč pravna in socialna država, kar pomeni, da mora zagotavljati pravni red in socialno varnost.
Found in: ključnih besedah
Keywords: sodni spor, privatizacija, zakonodaja
Published: 15.06.2021; Views: 1052; Downloads: 113
Fulltext (1,56 MB) |
