Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Problematika "predhodnih vprašanj" pred sodiščem EU v Luksemburgu
Vanessa Marcola, 2016

Abstract: Postopek predhodnega odločanja je nedvomno eden izmed temeljnih gradnikov delovanja Evropske unije, saj z dialogom med avtonomnimi pravnimi redi držav članic in pravnim redom Evropske unije skrbi za enotno uporabo in razlago prava in s tem omogoča doseganje ciljev evropske integracije.V prvem delu diplomskega dela je predstavljena teoretična analiza razmerja med pravom Unije in nacionalnim pravnim redom držav članic, sledi ji analiza vloge nacionalnega sodnika v EU ter pomen in namen postopka predhodnega odločanja. V nadaljevanju so predstavljene nekatere postopkovne posebnosti in pravila glede uporabe instituta predhodnega odločanja. Predstavljena je razlika med pravico in dolžnostjo uporabe instituta predhodnega odločanja ter negativne posledice, ki zadenejo državo, ki ne sproži referenčnega vprašanja, čeprav bi ga morala. V zadnjem delu naloge pa so predstavljeni še učinki odločbe sodišča EU,s katero slednje odgovori na referenčno vprašanje.Veliko postopkovnih pravil oziroma njihovih izjem ni določenih s pozitivno zakonodajo, temveč so se oblikovala s pomočjo sodne prakse Sodišča EU. Tako tudi za postopek predhodnega odločanja veljajo določene izjeme glede pravice in dolžnosti uporabe instituta. Razpršenost pravil in velik vpliv sodne prakse lahko štejemo za eno večjih ovir pri soočanju nacionalnih sodnikov z uporabo instituta predhodnega odločanja, predvsem tistih, ki izhajajo iz mlajših držav članic in prava EU niso toliko vešči. Navedeno lahko predstavlja velik problem v smislu zagotavljanja pravne varnosti in kršenja temeljnih pravic državljanov EU. Poleg tega nacionalnemu sodišču, ki opusti dolžnost uporabe instituta predhodnega odločanja,grozijo različne negativne sankcije.Čisto na koncu diplomskega dela je predstavljena uporaba instituta predhodnega odločanja s strani slovenskih sodišč. Slovenija je do konca leta 2016 vložila skupaj 16 referenčnih vprašanj, od tega dve s predlogom za obravnavanje po nujnem postopku. Največ predlogov je bilo Sodišču EU posredovanih na podlagi tretjega odstavka 267. člena PDEU, kar jasno kaže, da nacionalna sodišča,vsaj sodišča nižje instance,niso naklonjena uporabi instituta predhodnega odločanja. Enak trend lahko zasledimo pri vseh mlajših državah članicah. Elementov, ki vplivajo na aktivnost nacionalnih sodišč pri sprožanju predhodnih vprašanj,je veliko in niso vsi v enaki meri izraženi v vseh državah članicah, zato je odnos med njimi in številom postavljenih predhodnih vprašanj težko dokazati. Vsekakor pa je treba predstavljene elemente ozavestiti in njihov vpliv kar se da omejiti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: enotna razlaga prava, predhodno odločanje, Evropska Unija
Published: 24.07.2018; Views: 2545; Downloads: 222
.pdf Fulltext (1,32 MB)

2.
Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec
Sebastjan Svete, 2021

Abstract: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca.
Found in: ključnih besedah
Keywords: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava
Published: 08.06.2022; Views: 640; Downloads: 55
.pdf Fulltext (929,35 KB)

3.
Razlaga pogodb
Andraž Zorec, 2023

Abstract: Razlaga pogodbenih določil predstavlja enega izmed najpomembnejših in najtežjih delov vsakega pravnega spora v zasebnem (obveznostnem) pravu. Pravilno razumevanje obveznih razlagalnih pravil bi torej moralo biti eno od osrednjih zanimanj tako pravne teorije kot pravne prakse. V okviru analize 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in sodne prakse je prikazano, kako slovenska sodišča razlagajo določbe OZ, kateri pristop se največkrat uporablja pri razlagi pogodbenih določil in katere metode razlage prevladujejo. Pri delu kot glavno metodo uporabimo avtonomno pravno (normativno dogmatična metoda). Osredotočimo se na razumevanje in uporabo (razlago) pravnih pravil, določenih v OZ, pri čemer uporabimo predvsem jezikovno in formalno-logično analizo. Pri proučevanju pristopov in metod razlage pogodbenih določil v slovenski sodni praksi uporabimo metodo analize. Prav tako v poštev prideta sociološka metoda in primerjalnopravna metoda. Namen magistrskega dela je na podlagi analize določb OZ in sodne prakse slovenskih sodišč prikazati pravila oziroma pristope k razlagi pogodbenih določil v slovenskem pravnem redu. S tem želimo prikazati nejasnosti, ki sledijo iz trenutne normativne ureditve, z analizo sodne prakse slovenskih sodišč pa prispevati podatke o različnih pristopih in množici pravnih argumentov na način, da bodo ti izsledki uporabni tudi za pravno prakso. Ni namreč nepomembno, kdaj je treba uporabljati pogodbeno določilo tako, kot se glasi, in kdaj ne oziroma kdaj je pogodbeno določilo sporno in kdaj nejasno ter kdaj mora razlaga temeljiti na objektivističnem ali subjektivističnem pristopu. Pričakovati je, da bo obravnava pomagala oziroma spodbudila strokovno javnost k večji pozornosti glede uporabe pravil razlage. Izsledki lahko prav tako koristijo praktikom v fazi priprave pogodbenih določil in v fazi njihove razlage.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razlaga pogodbenih določil, argumentacija, 82. člen Obligacijskega zakonika, tekstualizem, iskanje namena
Published: 28.11.2023; Views: 207; Downloads: 5

Search done in 0 sec.
Back to top