Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Novi pristopi pri oblikovanju grajenega okolja oskrbovanih stanovanj
Andrejka Kočar, 2022

Abstract: Delež starejših prebivalcev v demografski strukturi prebivalstva hitro narašča, kar ima velik vpliv tudi na področje stanovanjske in prostorske politike. Vedno bolj se izpostavlja pomen dostopnega in prilagojenega bivalnega okolja potrebam starejših ljudi, ki zagotavlja starejšim stanovalcem varnost in samostojnost, kar je eden od bistvenih elementov za kakovostno življenje v starosti. V magistrskem delu smo predstavili predpise in nove pristope s področja gradnje oskrbovanih stanovanj za starejše. Novi pristopi pri gradnji stanovanj za starejše lahko pomembno vplivajo na oblikovanje grajenega okolja za starejše. Namen magistrskega dela je preučiti nove pristope (npr. koncept doma za vse življenje, dostopnost za funkcionalno ovirane, univerzalna gradnja itd.) pri gradnji za starejše ljudi kot ene izmed ranljivih skupin prebivalcev in opredeliti njihove možnosti za uporabo pri oblikovanju grajenega okolja oskrbovanih stanovanj. Na podlagi novih pristopov in primerov posameznih elementov oskrbovanih stanovanj smo presodili in analizirali posamezne določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo oskrbovanih stanovanj ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje, ki je bil sprejet v letu 2004, kasneje pa dvakrat posodobljen, vendar s spremembami, ki niso vplivale na grajeno okolje in opremo oskrbovanih stanovanj. Glavni prispevek dela je v tem, da smo oblikovali konkretne predloge za spremembe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo oskrbovanih stanovanj ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. Spremembe, če bodo uveljavljene, bodo pripomogle k izboljšanju varnosti in kakovosti bivanja v oskrbovanih stanovanjih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razvrednotena območja, staranje prebivalstva, bivalne potrebe starejših, dostopnost grajenega okolja, prilagodljivost, varnost, univerzalna gradnja, kakovostno bivanje, oskrbovano stanovanje, pravilnik
Published: 08.09.2022; Views: 631; Downloads: 66
.pdf Fulltext (2,96 MB)

3.
Vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova Gorica
Nastja Mihelj, 2022

Abstract: V magistrskem delu proučujemo vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova Gorica (MONG). Zemljiška politika oziroma gospodarjenje z zemljišči je eden izmed ključnih vzvodov, s katerim se zagotavlja izvrševanje prostorsko vezanih strategij in razvojnih programov. Zemljiška politika se neposredno povezuje z urejanjem prostora kot tudi z delovanjem trga nepremičnin. V MONG in na goriškem območju smo raziskali delovanja trga nepremičnin za stanovanjske nepremičnine ter kmetijska in gozdna zemljišča v obdobju 2007‒2019. Ugotovili smo, da se je trg nepremičnin razvijal relativno stabilno. Občinski prostorski načrt (OPN) je ena od strokovnih podlag za oblikovanje zemljiške politike. Upoštevati ga je treba pri izdajanju gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov. V njem so določeni pogoji za gradnjo komunalne opreme ter določa podrobnejšo namensko rabo prostora. Na podlagi namenske rabe prostora lahko predvidevamo razvoj in načrtujemo, kako se bo prostor razvijal v prihodnje. Intenzivnost izdajanja gradbenih dovoljenj s časovnim zamikom vpliva na večjo ponudbo na trgu nepremičnin ter na večje aktivnosti nepremičninskega trga. Strokovni podlagi, ki vplivata na izvajanje zemljiške politike in občinam zagotavljata del financiranja, sta Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in komunalni prispevek. NUSZ se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, medtem ko je komunalni prispevek edini sistemski vir za financiranje gradnje komunalne opreme. V MONG smo analizirali izvajanje odloka o NUSZ (2013‒2019) in odmero komunalnega prispevka (2016‒2019), povezanega s programom opremljanja stavbnih zemljišč. Analize ne kažejo izrazitejših trendov, temveč letno spreminjajoče se razmere. Raziskava tudi ugotavlja, da je bil v nasprotju z razmerami v slovenskem prostoru v času gospodarske krize 2008‒2009 promet na trgu nepremičnin v MONG nižji kot po gospodarski krizi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razvrednotena območja, gradbeno dovoljenje, komunalni prispevek, Mestna občina Nova Gorica, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, trg nepremičnin, zemljiška politika
Published: 08.09.2022; Views: 602; Downloads: 57
.pdf Fulltext (2,24 MB)

4.
Uporaba bonitete zemljišč pri vrednotenju nepremičnin
Marko Rotar, 2022

Abstract: Boniteta zemljišč je ocena proizvodne sposobnosti zemljišč na podlagi naravnih danosti. Izkazuje se v obliki bonitetnih točk za zemljišče, ki so po dejanski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče. Kot osnovna enota za oceno proizvodne sposobnosti zemljišča je upoštevano območje z enakimi lastnostmi tal, klime in reliefa, neodvisno od administrativnih meja parcel. Zato se zastavlja vprašanje, ali lahko evidenco o boniteti zemljišč in podatkov, ki jo sestavljajo, uporabimo pri ocenjevanju in vrednotenju nepremičnin. Za to se je predvsem uporabilo raziskovalne metode spraševanja preko anketnih vprašanj, opisno in primerjalno metodo ter metodo poizkusa ali eksperimenta ocenjevanja zemljišča na izbranem primeru. Poglavitni namen magistrskega dela je ugotoviti, ali bonitete zemljišč predstavljajo dovolj kvalitetne prostorske podatke, ki se jih lahko uporabi pri določanju vrednosti in ceni zemljišč v povezavi z razvojem in reguliranjem nepremičninskega trga, predvsem v smeri trajnostnega razvoja okolja. Cilj je ugotoviti, ali cenilci zemljišč uporabljajo oziroma upoštevajo podatke o boniteti zemljišč pri svojem delu, preveriti, ali se upošteva dosedanja zakonska določila na tem področju in predlagati možnosti za nove zakonske regulative, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri vrednotenju nepremičnin. Preko preverbe postavljenih hipotez smo potrdili, da so podatki o boniteti zemljišč uporabni za vrednotenje zemljišč za različne potrebe nepremičninskega trga in načrtovanja prostora, v smislu vrednotenja okoljskih standardov, ki vplivajo na vrednost nepremičnin.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razvrednotena območja, raba zemljišč, boniteta zemljišč, vrednotenje nepremičnin, nepremičninski trg, ocenjevalci nepremičnin, trajnostni razvoj okolja
Published: 08.09.2022; Views: 670; Downloads: 40
.pdf Fulltext (2,55 MB)

5.
Projektni management socialne infrastrukture
Matjaž Slak, 2022

Abstract: Gradbeni objekti so v svojem življenjskem ciklu podvrženi staranju in obrabi. To še bolj velja za objekte socialne infrastrukture, ki so v svoji funkciji delovanja 24 ur na dan in to vse dni v letu, zaradi česar ti procesi potekajo še hitreje. Med objekte socialne infrastrukture v prvi vrsti prištevamo zdravstvene domove, bolnice, vrtce in šole, univerze, domove za starejše občane, oskrbovana stanovanja, posebne socialnovarstvene domove in drugo infrastrukturo, namenjeno oskrbi starostnikov. V sklop teh objektov sodijo tudi objekti zaporov, skupaj z vso pripadajočo infrastrukturo, namenjeno izvrševanju svojega poslanstva. Za nemoteno zagotavljanje delovanja takega objekta je treba posebno pozornost nameniti stalnemu in organiziranemu vzdrževanju. V sklop teh nalog spada tako redno kot investicijsko vzdrževanje. V okviru tega dela je na vzorcu obstoječega in delujočega objekta zapora prikazana izvedba investicijskega vzdrževanja dela, upoštevaje in z uporabo metod in znanj s področja projektnega managementa. Na osnovi in uporabi modela projektnega vodenja iz PMBOK vodnika (peta izdaja) je kot alternativa klasični izvedbi investicijskega vzdrževanja objekta izvedena varianta v obliki projekta. Pri tem pa ne gre le za gradbeni poseg z izvajanjem gradbeno-obrtniških del, temveč se v okviru projekta prepleta in nadzira še organizacija potrebnih človeških, materialnih in finančnih virov, spoštovanje obsežne zakonodaje in postopkov, ki veljajo le znotraj državne uprave, in posebnosti institucije zapora kot objektu s specifičnim režimom delovanja. Z namenom čim bolj učinkovite izvedbe obnove dela objekta Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper se v sklopu projekta vseskozi prepletajo različna področja upravljanja, ki v zaključku magistrskega dela privedejo do realizacije v predvidenem času, s predvidenimi stroški in pričakovano kakovostjo. Ta model se z uporabo ustreznih znanj, veščin, orodij in tehnik projektnih aktivnosti lahko uporabi tudi za obnove drugih objektov zaporov, z manjšimi prilagoditvami pa tudi znotraj drugih objektov institucionalne oskrbe v Republiki Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razvrednotena območja, socialna infrastruktura, projektni management, PMBOK vodnik, vzdrževanje objektov, institucionalna oskrba, zapor
Published: 08.09.2022; Views: 687; Downloads: 71
.pdf Fulltext (2,76 MB)

6.
Kršitev ustavne pravice do dedovanja
Mojca Kovačič, 2021

Abstract: Pravica do dedovanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic. Ustava RS jo določa v 33. členu, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Pravica ima negativen status, kar pomeni, da država brez ustavno dopustnega cilja vanjo ne sme posegati, vsak zakonodajalčev poseg pa mora biti v sladu z načelom sorazmernosti. Država uresničuje pravico do dedovanja predvsem preko Zakona o dedovanju, ki je bil sprejet leta 1976, in od takrat naprej je doživel le malo sprememb. Posamezniku pa pravica v Republiki Sloveniji pripada v trenutku smrti zapustnika. V celotnem postopku dedovanja je vpletenih nekaj institucij. Glavne so upravne enote in sodišča, ki s svojim delom omogočijo, da do dediščine pridejo vsi upravičenci, da prejmejo dediščino v obsegu, ki jim pripada, in v razumnem roku. V magistrskem delu sem preučila študij primera, kjer je bila osebi kršena pravica do dedovanja. Skozi normativno-dogmatično metodo sem prišla do ugotovitve, da sam Zakon o dedovanju ni bil zakonito uporabljen, saj sodišče ni poiskalo vseh dedičev, kot mu nalaga 162. člen Zakona o dedovanju. Uporabnost raziskave je v tem, da sodišča spremenijo svoj način iskanja svojcev zapustnika in vzpostavijo sistem, kjer ne bo več prihajalo do nepravilnosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: razvrednotena območja, dedovanje, pravica do dedovanja, Zakon o dedovanju, Ustava, človekove pravice
Published: 09.09.2022; Views: 720; Downloads: 48
.pdf Fulltext (886,25 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top