11. |
12. Upravni spor polne jurisdikcijeKarina Škerl, 2016 Abstract: Upravni spor polne jurisdikcije predstavlja obliko sodnega nadzora (kontrole) nad delom uprave, ki pri svojem delovanju izdaja upravne odločbe. Sodni nadzor poteka ločeno od samega upravnega postopka in je zaupan neodvisnim sodiščem. Zaradi zagotavljanja varstva zakonitosti je pomembna kontrola sodišč nad delom upravnih organov, saj so sodišča pri svojem delu vezana na ustavo in zakone. Upravni spor polne jurisdikcije je namenjen izključno presoji upravnih aktov, ki temeljijo na subjektivnem konceptu, ki izhaja iz same Ustave, in za katerega je značilno, da mora tožnik dokazati nezakonitost odločbe in prizadetost pravno varovanega interesa. Glede na pooblastila sodišča ločimo spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta, pri katerem sodišče presoja le zakonitost upravnega akta in ne njegove smotrnosti oz. primernosti (naknadno je potrebna meritorna odločitev o zadevi), za razliko od upravnega spora polne jurisdikcije, kjer je pristojnost sodišča širša in sodišče odloča o zakonitosti upravnega akta, ki ga v primeru nezakonitosti tudi odpravi in pri tem še meritorno odloči o upravni zadevi. Kot zadnja možnost učinkovitega varstva pravic posameznika se odraža v nadomestitvi upravne odločbe, saj ima odločba o upravnem sporu polne jurisdikcije neposredni učinek na pravno razmerje in predstavlja izvršilni naslov. Pri upravnem sporu polne jurisdikcije morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji o jasno določenem dejanskem stanju in vsebini tožbenega zahtevka, ki določa okvir, znotraj katerega odloča sodišče, ter zakonsko določene pogoje glede narave stvari. Problem se pojavi, ko upravno sodišče pri svojem odločanju posega v delovanje uprave, s tem ko prevzema upravno funkcijo, saj sodišče ni najprimernejši organ za presojanje javnega interesa, ki je opredeljen v zakonodaji. Zato je pomembno, da nadzorstvena funkcija sodišča ne konkurira upravni funkciji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: upravni spor, upravni postopek, sodišča, sodne odločbe, človekove pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 5121; Downloads: 305
 Fulltext (755,57 KB) |
13. Mediacija v SlovenijiKristina Ušaj, 2017 Abstract: Mediacija je postopek alternativnega reševanja sporov, v katerem ena ali več nepristranskih tretjih oseb (mediatorjev) pomaga udeležencem, da se dogovorijo o spornih vprašanjih. Uporablja se pri reševanju sporov iz družinskih, gospodarskih in civilnih zadev ter pri delovnih in drugih premoženjskih zadevah, povezanih z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in se glede njih tudi poravnajo. Dopustna je tudi v drugih zadevah, če je zakon ne izključuje. Uporaba mediacije je prostovoljna. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ, Uradni list RS, št. 56/08) se nanaša na mediacijo na splošno % torej tako na mediacijo, ki je pridružena sodnim postopkom, kot tudi na izvensodno mediacijo. Opredeljuje zgolj temeljna pravila postopkov mediacije, drugo pa prepušča samoregulativnim mehanizmom. Zakonske določbe so dispozitivne, razen določb, ki urejajo načelo nepristranskosti mediatorja in učinek mediacije na prekluzivne in zastaralne roke. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS, Uradni list RS, št. 97/09 in 40/12 - ZUJF), ki je bil sprejet 19. novembra 2009, uporabljati pa se je začel 15. junija 2010, nalaga prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem obveznost, da v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov. V okviru tega programa so sodišča dolžna strankam omogočiti uporabo mediacije, lahko pa tudi uporabo drugih oblik alternativnega reševanja sporov. Ministrstvo za pravosodje vodi centralno evidenco mediatorjev, ki delujejo v programih alternativnega reševanja sporov na sodiščih. Z mediacijo se ukvarja tudi več nevladnih organizacij: % Društvo mediatorjev Slovenije * Združenje mediacijskih organizacij Slovenije * MEDIOS Pod okriljem Ministrstva za pravosodje deluje Svet za alternativno reševanje sporov, ki je bil ustanovljen marca 2009. Svet za ARS predstavlja osrednje, neodvisno, strokovno, usklajevalno in posvetovalno telo ministra. Ključnega pomena v Sloveniji je bil začetek izvajanja sodišču pridružene mediacije v letu 2001 na Okrožnem sodišču v Ljubljani. V diplomskem delu bom predstavila posebnosti mediacije, njene značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti ter kako poteka in se izvaja v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mediacija, spor, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 4150; Downloads: 290
Fulltext (1,29 MB) |
14. |
15. |
16. Sodba meddržavnega sodišča v Haagu z dne 03.02.2009 o mejnem sporu med Romunijo in UkrajinoCristina Stres, 2010 Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodna pogodba, mejni spor, Meddržavno sodišče, pomorsko mednarodno pravo, delimitacija, sodno reševanje sporov, epikontinentalni pas, izključna ekonomska cona, teritorialno morje, ekvidistančna črta, sodno arbitražna praksa, pravična rešitev
Published: 31.05.2019; Views: 2068; Downloads: 96
Fulltext (891,06 KB) |
17. |
18. |
19. Mednarodna sredstva mirnega reševanja mejnih in delimitacijskih sporovTomaž BergantFound in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, sredstva mirnega reševanja mednarodnih sporov, mednarodni spor, diplomatska sredstva, pravna sredstva, sodno reševanje sporov, arbitraža, pogajanja, mediacija, regionalni organi
Published: 07.07.2020; Views: 1669; Downloads: 75
Fulltext (730,50 KB) |
20. |
