1. Pravno-etični vidiki postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjoRomi Borak, 2018 Abstract: Kompleksnost in etična občutljivost področja oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) in posameznih tehnik asistirane reprodukcije (AR) privede do zelo raznolikega urejanja te tematike. Po preučitvi obstoječe literature, domače in tuje zakonodaje ter analize različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nemogoče najti dveh držav, ki bi dopuščali enake tehnike in postopke, določali enaka merila za dostop in na enak način izvajali sofinanciranje. Najbolj se države razhajajo pri določanju starosti uporabnikov teh storitev, načinu sofinanciranja ali povračila stroškov, ureditvi nadomestnega materinstva in darovalskem programu. Tudi načini ureditve se od države do države razlikujejo, saj nekatere to področje urejajo z zakoni, spet druge imajo postavljene zgolj smernice. Nedvomno k temu razlikovanju pripomore še pomanjkanje skupne politike na višji ravni. Vsi relevantni mednarodnopravni in evropski dokumenti določajo namreč le določene smernice in cilje, države same pa izbirajo oblike in načine za dosego le- teh. Vse to pa vodi v reproduktivni turizem, s katerim se etična dilema v določeni državi ne razreši, temveč se zgolj premakne v drugo državo. Zaradi odprtih meja in prostega gibanja državljanov EU dandanes države ne morejo parom preprečiti, da bi pomoč poiskale v tujini, in ravno zato bi si EU morala bolj prizadevati za poenotenje tega področja, a ne z določanjem postopkov, ki naj bi jih države izvajale, temveč z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov in določitvijo načinov izvedbe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nadomestno materinstvo, oploditve, reprodukcija, starševske pravice, reproduktivni turizem, biomedicina, družinsko pravo
Published: 03.04.2019; Views: 2609; Downloads: 249
 Fulltext (1023,46 KB) |
2. Izvajanje starševske skrbiSara Damijan Ovnič, 2021 Abstract: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Found in: ključnih besedah
Keywords: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Published: 13.01.2022; Views: 878; Downloads: 58
Fulltext (1,71 MB) |
3. Surogatno materinstvoMartina Sep, 2022 Abstract: Hiter razvoj medicine je tudi na področju starševstva prinesel bistvene spremembe. Do nedavnega je veljalo, da sta ženska in moški lahko postala biološka starša le, če sta otroka spočela po naravni poti. Če to ni bilo mogoče, jima je bila dana možnost posvojitve tujega otroka. Danes pa je na voljo surogatno (imenovano tudi nadomestno) materinstvo. Pri surogatnem materinstvu gre za dogovor med surogatno (nadomestno) materjo in bodočimi starši. Surogatna mati z biomedicinsko pomočjo (umetna oploditev) zanosi in otroka po rojstvu prepusti bodočim staršem. Surogatna mati se pri tem odpove kakršnim koli pravicam in obveznostim do otroka. Surogatno materinstvo je po svetu različno sprejeto. Samo najliberalnejše države surogatno materinstvo dovoljujejo. Velika večina držav Evropske unije ta institut v celoti oz. v določenih oblikah prepoveduje, medtem ko je v Združenih državah Amerike surogatno materinstvo precej razširjeno in predstavlja destinacijo reproduktivnega turizma. Če pogledamo na globalni ravni se družinsko pravo vedno bolj prilagaja družbeni realnosti. Na ta način postaja surogatno materinstvo vedno bolj sprejemljivo. Naklonjenost surogatnemu materinstvo lahko zaznamo tudi v Evropi, ki je od nekdaj poznana po tradicionalnem pojmovanju družine in s tem tudi starševstva. V Sloveniji velja prepoved sodelovanja zdravnika pri postopku, ki bi lahko privedel do surogatnega materinstva. Protipravno opravljen postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo z namenom nadomestnega materinstva prestavlja kaznivo dejanje. Po obligacijskem pravu je morebiten sporazum, vezan na surogatno materinstvo, ničen. Problematika surogatnega materinstva pri nas si zagotovo zasluži multidisciplinarno razpravo, vezano na reformo družinskega prava.
Found in: ključnih besedah
Keywords: surogatno materinstvo, surogatna mati, otroci, starši, starševske pravice, bodoči starši, problematika surogatnega materinstva
Published: 22.02.2022; Views: 1166; Downloads: 185
Fulltext (3,91 MB) |
