1. Odnos strokovnih delavcev do uporabe pogovorne umetne inteligence v psihosocialnem svetovanjuALJA ŽIBRET BOŽIČ, 2025, not set Abstract: Pogovorna umetna inteligenca (PUI) je ena izmed najhitreje razvijajočih se tehnologij, ki temelji na sposobnosti umetne inteligence za ustvarjanje naravnega, človeku podobnega jezika v obliki dialoga. Njena raba se širi tudi na področje psihosocialnega zdravja, kjer se pojavlja kot potencialno orodje v podpornih procesih, informiranju in samopomoči. Kljub temu pa uporaba PUI v psihosocialnem svetovanju odpira številna vprašanja, zlasti glede varnosti, etike in vpliva na terapevtski odnos.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo, kakšen je odnos strokovnih delavcev do uporabe PUI v psihosocialnem svetovanju. Aktualnost teme izhaja iz hitro rastoče prisotnosti tehnologije na omenjenem področju in pomanjkanja raziskav v slovenskem prostoru. Pri tem nas zanimajo področja sprejemanja in poznavanja same tehnologije, zaznane prednosti in pomanjkljivosti, etična vprašanja strokovnih delavcev, možnosti integracije ter oblikovanje smernic in varnostnih mehanizmov za implementacijo le-te na slovenski trg. Podatki v raziskavi so pridobljeni iz primarnih in sekundarnih virov ter z delno strukturiranim intervjujem. Rezultati kažejo, da je poznavanje in sprejemanje PUI s strani strokovnih delavcev raznoliko, kjer prevladujeta osnovno poznavanje tehnologije in previden odnos. Večinoma jo prepoznavajo kot dopolnilno orodje, primerno za psihoedukacijo, podporo med srečanji in lažje oblike samopomoči, ob tem pa opozarjajo na njene omejitve. Ključni pomisleki se nanašajo na nezmožnost vzpostavljanja pristnega odnosa, etična tveganja, varnost, odgovornost in zlorabo.
Zaključujemo, da je za smiselno vključevanje PUI v psihosocialno svetovanje nujen premišljen, človeku usrediščen pristop, ki ohranja temeljne vrednote človeškega stika in strokovne odgovornosti s potrebo po primernem nadzoru, jasnih standardih in usposabljanju uporabnikov in svetovalcev za uporabo PUI. Naše ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju PUI, njenih prednosti in omejitev kot tudi k možnostim za širšo in bolj etično varno integracijo.
Keywords: PUI, klepetalni roboti, strokovni delavci, psihosocialno svetovanje, terapevtski odnos, integracija, etika
Published in ReVIS: 15.10.2025; Views: 709; Downloads: 19
 Full text (5,97 MB) |
2. Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientke z endometriozoLucija Kerneža, 2025, undergraduate thesis Abstract: Endometrioza je kronična, hormonsko odvisna ginekološka bolezen, ki je vedno pogostejša in prizadene okoli 10-15 % žensk v rodnem obdobju. Pogosta posledica endometrioze je neplodnost, bolezen pa lahko bistveno vpliva na kakovost življenja žensk. Zaradi raznolikosti simptomov in zahtevnosti diagnostike je ključnega pomena pravočasno odkrivanje bolezni in celostna obravnava pacientk, pri čemer ima pomembno vlogo medicinska sestra. V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre, ki se pri svojem delu srečujejo s pacientkami z endometriozo in imajo več kot eno leto delovnih izkušenj na različnih deloviščih. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se dnevno srečujejo s pacientkami z endometriozo. Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri obravnavi tovrstnih pacientk, njihove naloge vključujejo informiranje pacientke o bolezni, podporo pri soočanju z neplodnostjo in bolečino ter spodbujanje pacientke k aktivnem sodelovanju v procesu zdravljenja. Poudarek je bil na pomenu empatije, strokovnosti in zdravstveni vzgoji. Terapevtski odnos med medicinsko sestro in pacientko z endometriozo ima bistveni vpliv na zadovoljstvo pacientke in njeno sodelovanje pri zdravljenju bolezni. Z raziskavo smo ugotovili, da celostna zdravstvena obravnava pacientke prispeva k boljšemu obvladovanju bolezni in večji kakovosti življenja posameznice. Ključno vlogo pri tem ima diplomirana medicinska sestra, ki s svojim specifičnim znanjem o endometriozi in razumevanju kompleksnosti bolezni nudi učinkovito pomoč. Skrbi za ustrezno zdravstveno vzgojo in informiranost pacientke o bolezni, morebitnih posledicah endometrioze in različnih metodah zdravljenja. Pri tem pacientko motivira in spodbuja k sodelovanju pri procesu zdravljenja in sprejemanju zdravega načina življenja. S terapevtskim odnosom do pacientke prispeva k občutku slišanosti in sprejetosti, kar pomembno zmanjša pacientkino čustveno stisko. Medicinska sestra ima prav tako pomembno vlogo pri pacientkah, ki se zaradi endometrioze borijo z neplodnostjo in temelji na čustveni opori, razumevanju in odprti ter iskreni komunikaciji.
Keywords: endometrioza, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, terapevtski odnos, neplodnost
Published in ReVIS: 27.09.2025; Views: 730; Downloads: 16
Full text (908,45 KB) |
3. Dejavniki, izzivi in strategije za ohranjanje profesionalnega terapevtskega odnosa: študija primera stanovanjske skupine Katapult, organizacije za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drogMatej Štandeker, 2025, not set Abstract: Magistrska naloga raziskuje pojav neprofesionalne čustvene navezanosti med terapevti in uporabniki v psihosocialni obravnavi, s posebnim poudarkom na kontekstu zdravljenja zasvojenosti s prepovedanimi drogami. Cilj raziskave je bil preučiti dejavnike, ki prispevajo k nastanku in preprečevanju neprofesionalnih odnosov, ter razumeti vpliv čustvene dinamike na kakovost terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloga obravnava pojme transferja, kontratransferja, čustvene privlačnosti ter etičnih izzivov, ki se pojavljajo pri delu z ranljivimi skupinami. Poseben poudarek je na vlogi profesionalnih meja, etičnih kodeksov in institucionalnih varovalnih mehanizmov.
Empirični del temelji na kvalitativni študiji primera v stanovanjski skupini Katapult, kjer so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z zaposlenimi in uporabniki. Analiza podatkov je potekala s tematskim kodiranjem in primerjalno obravnavo odgovorov obeh skupin. Raziskovalna vprašanja so se nanašala na dejavnike, izkušnje in strategije, ki vplivajo na profesionalnost terapevtskega odnosa, na dojemanje čustvenih in socialnih dejavnikov v odnosu ter na načine preprečevanja neprofesionalnih navezanosti.
Rezultati kažejo, da se neprofesionalna čustvena navezanost najpogosteje razvije v okoliščinah dolgotrajnega skupnega bivanja, pomanjkanja jasnih mej in odsotnosti redne supervizije. Ugotovitve izpostavljajo pomen refleksivne prakse, stalnega strokovnega izobraževanja in institucionalne podpore pri preprečevanju čustvenih zlorab.
Naloga s svojimi priporočili prispeva k razvoju etične prakse v psihosocialnem delu in zdravljenju zasvojenosti. Poudarja potrebo po sistematičnem ozaveščanju strokovnih delavcev, krepitvi profesionalnih meja ter vključevanju supervizije kot stalnega elementa terapevtskega dela, s čimer se povečuje varnost uporabnikov in kakovost terapevtskega odnosa. Rezultati imajo tudi širšo uporabno vrednost za druge oblike skupnostne obravnave.
Keywords: čustvena navezanost, zdravljenje zasvojenosti, transfer, kontratransfer, terapevtski odnos, etične meje, supervizija
Published in ReVIS: 06.09.2025; Views: 853; Downloads: 28
Full text (2,74 MB) |
4. Dejavniki izida psihoterapevtskega procesa z vidika klienta : magistrska nalogaLidija Koritnik, 2022, master's thesis Abstract: Pri zagotavljanju učinkovitosti psihoterapevtskega procesa in izida je pomembno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na rezultate psihoterapevtskega dela. Zavedanje, kateri so ključni dejavniki psihoterapevtskega procesa in izida, je pomembno pri zagotavljanju najboljših možnih pogojev za doseganje želenih rezultatov. V tej nalogi smo dejavnike sprva umestili v teoretični koncept skupnih terapevtskih dejavnikov, v empiričnem delu pa smo s kvalitativno raziskavo preko polstrukturiranega intervjuja dobili vpogled v klientov vidik doživljanja psihoterapevtskega procesa in ključnih dejavnikov, ki so privedli do izida psihoterapije. Dejavnike, ki jih klienti doživljajo kot pomembne in vplivajo na izid psihoterapije, smo razvrstili v štiri kategorije: dejavniki klienta, dejavniki terapevta, dejavniki terapevtskega odnosa in dejavniki terapevtskega procesa. Rezultati kažejo medsebojni vpliv in prepletenost kategorij in podkategorij. Po zaključku psihoterapevtskega procesa so opazne spremembe, ki se odražajo na različnih ravneh delovanja klienta: intrapsihičnem, interpersonalnem in vedenjskem področju. Kot zelo pomemben izid so klienti navajali opolnomočenje. Na podlagi analize podatkov smo izdelali model klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa. Model opisuje psihoterapijo kot proces, ki se odvija v medosebnem odnosu klienta in terapevta, na katerega vplivata vsak s svojimi značilnostmi. Z modelom klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa, smo prikazali zaokrožen nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na psihoterapevtski proces in izid psihoterapije.
Keywords: doživljanje sprememb, klienti, terapevti, terapevtski odnos, terapevtski proces, dejavniki, izidi, magistrske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 1963; Downloads: 88
Full text (1,31 MB) |
