1. Uvedba sistema prednostnega glasu kot ena izmed možnosti uresničitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-32/15Rebeka Ostrovršnik, 2021 Abstract: Dve najpomembnejši vprašanji, s katerima se stroka in politika že dolgo časa ukvarjata, sta vprašanje skladnosti volilnega sistema, kot je določen v Zakonu o volitvah v DZ z Ustavo RS, in vprašanje njegove primernosti za naše politične razmere. Ta tematika je z odločbo Ustavnega sodišča U-I-32/15, ko je slednje na zahtevo Državnega sveta presojalo ustavno skladnost Zakona o volitvah v državni zbor in Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, zopet postala aktualna. Ustavno sodišče v omenjeni odločbi zapiše, da volilni sistem v veljavni ureditvi ni neskladen z ustavo, pri čemer je izbira med načini glasovanja o kandidatih vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki spada v polje proste presoje zakonodajalca. Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-32/15 tako narekuje predvsem ustrezne spremembe in dopolnitve 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v zvezi z mejami volilnih okrajev. Diplomsko delo predstavlja veljavni volilni sistem in različne oblike prednostnega glasu, prav tako pa razčlenjuje različne vidike uvedbe t. i. preferenčnega glasu kot ureditve, ki bi hkrati %rešila% vprašanje meja volilnih okrajev, ki ga naslavlja odločba US RS U-I-32/15, saj bi se ti ohranili zgolj na administrativni ravni.
Found in: ključnih besedah
Keywords: volilni sistem, sistem prednostnega glasu, volitve poslancev v državni zbor, volilna pravica, volilna udeležba
Published: 09.07.2021; Views: 1261; Downloads: 90
 Fulltext (1,06 MB) |
2. Udeležba na volitvah v Republiki SlovenijiUrša Zver, 2016 Abstract: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega
političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne
ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi
zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je
udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva
na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer
je Slovenija.
V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih,
predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v
primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih
Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem
svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada
hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem
ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej
enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično
apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi.
Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem
desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso
imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni
analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in
državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.
Found in: ključnih besedah
Keywords: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 1138; Downloads: 69
Fulltext (2,45 MB) |
3. Udeležba pri kaznivem dejanjuMatjaž Lipar, 2021 Abstract: Vsakokrat, ko je produkt skupnega prizadevanja več oseb uresničitev kaznivega dejanja, mora sodišče ovrednotiti prispevanje (vlogo) vpletenih glede na njihovo prizadevanje k dejanju. Cilj tega je utemeljiti kaznivost vsakega sodelujočega posebej, skladno z njegovim danim prispevkom, teorija pa navaja pojem udeležbe. Smoter individualne odgovornosti pa je jasen: posameznikova kazenska odgovornost mora temeljiti na izpolnjenih predpostavkah kaznivosti. Način obravnave teh oseb so države zasnovale različno, izhajale pa so iz dveh temeljnih principov kazenskega materialne prava, restriktivnega ali ekstenzivnega storilstva. Restriktivno storilstvo ali dualizem udeležbe loči sodelujoče na storilce in druge udeležence in je vtkan v jedro KZ-1 in njegove določbe. Na tej osnovi je postavljena tudi limitirana akcesorna odgovornost udeležencev, ki pri dejanju niso ravnali izvršitveno kot storilci, temveč so svoje sodelovanje pri dejanju omejili na napeljevanje storilca k dejanju ali so samo ravnali v pomoč storilcu, njihova odgovornost pa je odvisna od storilca. Skozi predstavitev vseh temeljnih elementov udeležbe in razjasnitev kriterijev, ki služijo za določanje sodelujočega za udeleženca v tem ožjem pomenu besede, teorija in praksa pokažeta na množico problematično zasnovanih zakonskih določb. Te določbe pri vsakokratnem primeru odpirajo vrsto vprašanj, npr. o času in kraju storitve, kaznovalnih okvirih za udeležence itd., ki že več desetletij, posebej pa v prihodnje, terjajo na temelju stroke poglobljeno in argumentirano razpravo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: udeležba, limitirana akcesornost, napeljevanje, pomoč
Published: 09.02.2022; Views: 67703; Downloads: 88
Fulltext (1,17 MB) |
4. Konferenca o prihodnosti Evrope - projekt spodbujanja državljanske participacije pri oblikovanju politik Evropske unijeMirjana Lesar, 2023 Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo področje državljanske udeležbe pri oblikovanju politik EU, uporabo, učinkovitost in razumevanje dostopnih instrumentov za sodelovanje. Problematika, obravnavana v magistrski nalogi, se nanaša na nove modele vključevanja državljanov v oblikovanje politik EU, ki so v trenutku krize evropske identitete in demokracije ključnega pomena. Glavni namen magistrskega dela je predstaviti Konferenco o prihodnosti Evrope, s poudarkom na aktivni državljanski udeležbi pri oblikovanju politik EU.
Teoretični del magistrske naloge predstavlja pregled literature s področja sprememb državljanske participacije v EU. Z analitično metodo smo poglobljeno in kritično razmišljali o problematiki, povezani s pomenom državljanske participacije pri delu EU ter vrednotili dejstva in zbrane informacije. Empirični del naloge zajema predstavitev in analizo spletnega dogodka: »Državljani kot delničarji evropskega projekta: kaj sledi?« ter predstavitev in analizo in primerjavo pridobljenih podatkov z rezultati študije »V izvedbi«.
Magistrska naloga je zaključena z ugotovitvami empiričnega dela, ki problematizirajo obstoječo ureditev sodelovanja državljanov pri oblikovanju politik EU. Ugotovljeno je bilo, da je državljanska udeležba nizka zaradi nerazumevanja infrastrukture obstoječih instrumentov sodelovanja, kar je tudi povezano s problemom digitalne in politične pismenosti državljanov EU. Pri analizi spletnega dogodka smo se med drugim spraševali, ali je vključevanje državljanov v delo evropskih institucij odločilen premik k boljši povezanosti z Evropsko unijo. Udeleženci obravnavanega spletnega dogodka so mnenja, da lahko EU deluje kombinirano – na eni strani s predstavniško demokracijo, na drugi pa s participativno in deliberativno demokracijo, kar je pomembno zaradi skupne vizije o tem, kakšna je lahko prihodnost EU demokracije 21. stoletja.
Ključne besede: Konferenca o prihodnosti Evrope, državljanska udeležba in priporočila, evropsko povezovanje, demokratične reforme, participativno oblikovanje politik.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Konferenca o prihodnosti Evrope, državljanska udeležba in priporočila, evropsko povezovanje, demokratične reforme, participativno oblikovanje politik.
Published: 27.09.2023; Views: 292; Downloads: 14
Fulltext (1,88 MB) |
5. E-volitve kot oblika uveljavljanja aktivne volilne praviceJan Kočevar Polak, 2023 Abstract: Skozi magistrsko raziskovalno delo smo predstavili e-volitve kot eno izmed oblik uveljavljanja aktivne volilne pravice. Kot enega izmed glavnih problemov in hkrati predmet raziskovanja smo na podlagi pregleda dostopne literature in člankov pogledali in poskušali odgovoriti na vprašanje kako pomembna je volilna udeležba na volitvah v državah, kjer prevladuje sodobna demokracija in ali bi se z uvedbo e volitev v Sloveniji povečala udeležba na volitvah. Glavni cilj uvedbe e-volitev bi bil povečanje volilne udeležbe. Posamezniki imamo v Sloveniji z URS v 43. členu zagotovljeno volilno pravico. Volilna pravica je splošna in enaka. V Republiki Sloveniji imamo vsi državljani svobodno volilno pravico. Aktivna volilna pravica pomeni pravico voliti in daje državljanom in državljankam pravico, da lahko glasujejo na parlamentarnih volitvah za državni zbor, volitvah za predsednika republike in na lokalnih volitvah, ter da na referendumih lahko izrazijo svojo voljo na glasovnici. V teoretičnem delu smo s pomočjo opisne in razlagalne metode predstavili in obrazložili zdajšnje stanje na področju volitev, izvrševanje aktivne volilne pravice, opredelili ključne za in proti uvedbi e-volitev, podali ključne argumente za in proti uvedbi e-volitev in uporabi internetnega glasovanja. V praktičnem delu oz. jedru magistrskega raziskovalnega dela smo pa predstavili internetno glasovanje kot eno izmed oblik e-glasovanja skozi primerjalno analizo od začetka uvedbe e-volitev v Estoniji na podlagi ključnih tabel in grafov. S pomočjo zgodovinske metode smo pa predstavili kronološki pregled oz. genezo dogajanja glede razprave o uvedbi e-volitev in internetnega glasovanja kot eni izmed oblik e-glasovanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je pripraviti predloge in rešitve kako povečati volilno udeležbo z uvedbo e-volitev. Cilji magistrskega raziskovalnega dela so pa predstaviti pomen aktivne volilne pravice in način uresničitve aktivne volilne pravice ter ugotoviti ali so e-volitve lahko komplementarne klasičnemu načinu glasovanja. Pri uvedbi e volitev ne gre za spreminjanje koncepta volitev ampak le za upoštevanje in prilagoditev tehnološkemu napredku v družbi. Uvedba e-volitev bi olajšala izraz volje na glasovnici in oddajo glasovnice za volilne upravičence, ki se na dan volitev oz. referenduma ne morejo udeležiti na klasični način.
Found in: ključnih besedah
Keywords: e-volitve, aktivna volilna pravica, internetno glasovanje, Estonija, volilna udeležba
Published: 18.01.2024; Views: 213; Downloads: 15
Fulltext (1,45 MB) |
6. Pravne, tehnološke in politične razsežnosti e-volitev in e-demokracijeMatija Zidarević, 2024 Abstract: Demokracija je družbenopolitična ureditev, ki je prisotna že od obdobja antike. V luči družbenih sprememb skozi zgodovino tehnoloških inovacij in napredka, ki je bil sploh v bližnji preteklosti eksponenten, me je zanimalo, kako z novimi informacijskimi tehnologijami lahko oplemenitimo demokratične procese, ki so bili sicer tekom svojega obstoja priča maloštevilnim drastičnim spremembam. V tem prepletu klasičnega z novim sem iskal ugotovitve, kako nove tehnologije s poudarkom na svetovnem spletu lahko vplivajo na procese, ki sestavljajo moderno demokracijo – z volitvami v ospredju, ter kakšni so izzivi in težave, ki se pri tem pojavljajo in jih je treba nasloviti. Namen magistrskega dela je osvetliti trenutno stanje in skozi pravne okvire posameznih držav, stanje tehnološke infrastrukture in razvitosti, politične ureditve ter družbene klime priti do dognanj, na katerih področjih in v kakšnem obsegu bi lahko vzpostavili sistem e-volitev in e demokracije. S pomočjo primerjalnopravne metode in empiričnih izkustev v obliki praktičnih primerov uporabe in teoretičnih analiz bom iskal rezultate, ali je globalno gledano celostna implementacija že smiselna in izvedljiva, in argumente, ki bodo govorili tako v prid kot tudi proti klasični demokratični ureditvi in njeni sodobnejši e-različici. Magistrsko delo predstavlja skupek razmišljanj in aktualnega stanja na relevantnih področjih ter iztočnico za nadaljnji razmislek in raziskovanje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: e-volitve, e-demokracija, internetno glasovanje, participativna demokracija, volilna udeležba, varnost, transparentnost, informacijska tehnologija, demokratični procesi
Published: 25.03.2024; Views: 130; Downloads: 5
Fulltext (997,76 KB) |
