1. Upravni postopek in spor v okviru samouprave lokalnih skupnosti : analiza pristojnosti in pravnih omejitevPetja Mihelič, 2025, review article Abstract: Za uspešno delovanje lokalne samouprave so ključna načela preglednosti, enakosti in sorazmernosti ter učinkovita komunikacija z javnostjo. Sodelovanje med lokalnimi organi in prebivalci prispeva k legitimnim in uravnoteženim rešitvam. Pristojnosti lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji so omejene z ustavnimi in zakonskimi normami, kar zagotavlja pravno varnost in preprečuje arbitrarnost. Upravni spor deluje kot ključno pravno varovalo, saj omogoča sodni nadzor nad zakonitostjo odločitev. Članek poudarja pomen usposobljenega kadra, zanesljivega sodnega sistema in pravne kulture za učinkovitost pravnega varstva in krepitev zaupanja v lokalno oblast.
Keywords: lokalna samouprava, pristojnosti lokalnih skupnosti, upravni postopek, upravni spor, upravni nadzor
Published in ReVIS: 16.01.2026; Views: 451; Downloads: 6
 Full text (2,60 MB)
This document has many files! More... |
2. Nadzor zdravstvenega inšpektorata pri predstavljanju živil in kozmetičnih izdelkov : magistrsko deloMatej Gros, 2023, master's thesis Abstract: Potrošniki so dnevno izpostavljeni živilom in kozmetičnim izdelkom, ki jim pravne osebe pripisujejo najrazličnejše pozitivne lastnosti oziroma prednosti z namenom pospeševanja njihove prodaje. Navedbe oziroma trditve na izdelkih so koristne, saj potrošnikom pomagajo izbrati izdelek, ki jim najbolj ustreza in se loči od konkurenčnih izdelkov, kar spodbuja tudi razvoj in inovacije. Predstavitev izdelkov pa je lahko tudi zavajajoča, zato je za zaščito potrošnikov nujno, da zakonodajalec določi jasna pravila na tem področju. V magistrskem delu sta s pomočjo različnih metod raziskovanja podrobno predstavljeni evropska in nacionalna zakonodaja, ki urejata obravnavano področje, predstavljene so tudi posamezne sodbe Evropskega sodišča, ki razlagajo posamezne člene uredb, in opisani so posamezni primeri predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. Za zagotavljanje skladnosti predstavljanja s postavljenimi zakonodajnimi merili je nujen učinkovit inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem teh meril. V magistrskem delu so celostno obravnavane naloge Zdravstvenega inšpektorata RS kot upravnega in prekrškovnega organa na področju predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. S statistično analizo upravnih in prekrškovnih postopkov ter izrečenih upravnih ukrepov in prekrškovnih sankcij v obdobju od leta 2018 do vključno leta 2022 se je preverila učinkovitost inšpekcijskega nadzora z vidika zakonitosti, sorazmernosti in odvračilnosti, katerega končni cilj je skladnost zavezancev s pravnimi normami. Inšpekcijski nadzor je namreč učinkovit le, če ima za posledico manjšo pojavnost kršitev na področju oziroma se te kršitve (predvsem pri istih zavezancih) ne ponavljajo. Ugotovitve analize kažejo na le delno učinkovitost inšpekcijskega nadzora, saj delež večkratnih kršiteljev na področju predstavljanja živil, predvsem pri velikih gospodarskih subjektih, ostaja visok. Analiza kaže tudi na večjo učinkovitost usmerjenih akcijskih inšpekcijskih pregledov v primerjavi z rednim inšpekcijskim pregledom, saj je razmerje ugotovljenih neskladnosti pri akcijskih pregledih znatno večje kot pri rednih pregledih. Izpostavljene so posamezne omejitve, ki otežujejo učinkovitost ukrepanja. Med njimi so zakonodaja, ki ne omogoča izrekanja glob v razponu, in nove oblike trženja, ki otežujejo ali celo onemogočajo identifikacijo zavezancev, ti pa svoje izdelke komercialno predstavljajo z namenom pospeševanja prodaje. V zaključku magistrskega dela so na podlagi ugotovitev in statistične analize podani predlogi sprejetja zakonodaje, ki bi omogočala izdajo glob v razponu in tako omogočila večjo učinkovitost pri inšpekcijskem nadzoru obravnavanega področja, kar je lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje in diskusijo.
Keywords: varovanje potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, oglaševanje in predstavljanje, živila, kozmetični izdelki, inšpekcijski nadzor, upravni inšpekcijski postopek, prekrškovni postopek
Published in ReVIS: 27.06.2023; Views: 2370; Downloads: 105
Full text (1,70 MB) |
3. Oblike pravnega varstva v postopkih javnega naročanja – pomen uvedbe sodnega nadzora nad odločitvami Državne revizijske komisije : diplomsko deloArijana Dronjak, 2022, undergraduate thesis Abstract: Osrednja tema diplomskega dela je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Sprva so predstavljeni postopki javnega naročanja, temeljna načela, vloga Državne revizijske komisije (DKOM) in nato še vsi postopki pravnega varstva – predrevizijski postopek, ki ga vodi naročnik, revizijski postopek, ki poteka pred DKOM, ter sodni postopek, v okviru katerega je mogoče uveljavljati izpodbojnosti pogodbe, terjati odškodnino za nastalo škodo kot posledico kršitve zakonskih določil pri vodenju postopkov javnega naročanja ali sprožiti upravni spor zoper odločitev DKOM. Posebno pozornost diplomsko delo posveča predstavitvi zadnje novosti, ki jo je pravno varstvo doživelo v letu 2021. Gre za možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitve DKOM, ki je specializiran organ, pristojen za odločanje o zakonitosti oddaje javnih naročil, ki ima status tribunala v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju EU, kar pomeni, da se šteje kot sodišče države članice. Ne glede na takšno poimenovanje DKOM ne gre enačiti z rednimi sodišči, saj ima DKOM zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da v okviru svojih pristojnosti ne more vsebinsko posegati v odločitev naročnika. Zaradi tega je bila takšna ureditev večkrat postavljena pod vprašaj, če je sploh skladna z evropskim pravnim redom in ali bi bilo morda treba nad DKOM uvesti sodni nadzor. Tem razmišljanjem je pritrdil tudi zakonodajalec, ki je z novelo Zakona o pravnem varstvu javnega naročanja uvedel upravni spor kot pravno sredstvo zoper DKOM in s tem uvedel sodni nadzor nad DKOM. V diplomskem delu sta postavljeni dve hipotezi. Prva pravi, da bo upravni spor privedel k poenotenju prakse na področju javnih naročil in posledično povečal pravno varnost. Ta hipoteza je zgolj delno potrjena, predvsem zato, ker je v letu in pol od uvedbe upravnega spora na razpolago premalo podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali vpliv upravnega spora na prakso. Druga pa pravi, da z uvedbo upravnega spora ni bilo vzpostavljeno polno sodno varstvo. Ta hipoteza je potrjena, saj je v upravnem sporu skladno z ZPVPJN dopustno vložiti zgolj ugotovitveno tožbo. Posledično ne moremo govoriti o polnem sodnem varstvu v smislu 23. člena Ustave Republike Slovenije
Keywords: pravno varstvo, javna naročila, upravni spor, DKOM, sodni nadzor
Published in ReVIS: 11.11.2022; Views: 9043; Downloads: 67
Full text (552,27 KB) |
4. |
5. |
