2.
Primerjava med varčevanjem v vzajemnih skladih in njegovimi alternativami (depozitom in življenjskim zavarovanjem)Saša Franjić, 2018
Abstract: Povprečen slovenski vlagatelj ima večino privarčevanih sredstev v depozitih oziroma kar na transakcijskem računu na bankah, a ker so obresti tam tako rekoč nične, pozornost vse bolj privabljajo vzajemni skladi. Vzajemni skladi v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti vlagateljem omogočajo, da lahko z nizkimi zneski vstopajo na svetovne kapitalske trge in izkoristijo njihove prednosti.
Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za vse socialne in starostne strukture prebivalstva, zakonsko reguliranje in preglednost poslovanja sklada pa omogočata, da takšna naložba velja za varno. Naložba v vzajemne sklade bi morala biti sestavni del košarice investicij vsakega posameznika, je pa res, da se moramo varčevanja v vzajemnih skladih lotiti načrtno in preudarno, saj se bomo le na ta način izognili napačnim odločitvam, ki bi jih kasneje obžalovali. Kljub temu da premoženje in število vlagateljev v vzajemnih skladih tudi v Sloveniji naraščata, številni še vedno ne vedo dovolj o svoji naložbi oziroma njeni primernosti glede na varčevalne cilje. Pomembno je, da so varčevalni cilji jasni in da si postavimo časovne okvirje varčevanja, zato da bomo izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerimi bomo lahko cilje tudi dosegli. Prav tako je dobro pred odločitvijo za varčevanje v vzajemnih skladih imeti vsaj osnoven pregled nad svojimi dohodki, stroški in premoženjem.
Varčevanje je pomemben del družinskega proračuna in vedno več ljudi klasično varčevanje na banki ter v vzajemnih skladih kombinira tudi z drugimi oblikami varčevanja, kot so vrednostni papirji (delnice in obveznice) in življenjska zavarovanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vlagatelj, depozit, obresti, vzajemni sklad, varčevanje, vrednostni papirji, življenjska zavarovanja
Published: 04.10.2018; Views: 2826; Downloads: 164
Fulltext (1,05 MB)
