1. Reševanje bosansko-hercegovskega vprašanja : magistrsko deloSead Mujić, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko reševanja bosansko hercegovskega vprašanja z mednarodno pravnega vidika. Z obsežno raziskavo v enajstih poglavjih so se s pomočjo različnih metodoloških pristopov analizirali vzroki kontinuirane politične in ustavne krize postdaytonske Bosne in Hercegovine (BiH), ki ogrožajo njeno teritorialno integriteto, ustavno ureditev, suverenost in neodvisnost. Leta 1995 je bil podpisan Daytonski mirovni sporazum (DMS), katerega sestavni del je tudi aneks številka 4, ki določa Ustavo BiH. Z mednarodno pravnega vidika vsiljena ustava predstavlja posebnost DMS, na podlagi katere BiH deluje kot država unikum Združenih narodov (ZN). Implementacijo DMS so onemogočile tudi resne sistemske pomanjkljivosti Ustave, katerih ujetnica je izključno država BiH. Raziskava je zajemala zadnjih nekaj let številnih neuspešnih pogajanj političnih predstavnikov konstitutivnih narodov o ustavnih spremembah, s poudarkom na volilni zakonodaji, sporih znotraj Predsedstva, problematiki Ustavnega sodišča, analizi posledic odločitve Visokega predstavnika za mir v BiH (OHR) o dopolnitvi kazenskega zakonika in separatističnih politikah. Ugotavljala se je tudi vloga zunanjih dejavnikov na notranje zadeve BiH, zlasti Republike Srbije in Republike Hrvaške ter politike Evropske unije (EU) in mednarodne skupnosti do BiH ter idej po novih zemljevidih o spreminjanju meja. Oblikovala so se raziskovalna problemska vprašanja: 1. Ali je BiH država, ki lahko preseže sedanje separatistične težnje, zlasti Republike Srbske? 2. Ali je dosedanje zanikanje (razen praznih obljub) evropske perspektive prispevalo, oziroma vodilo do idej o spremembi meja? 3. Ali je sedanja kriza v BiH bolj rezultat notranjih nasprotij ali pa vmešavanja Beograda in Zagreba? 4. Ali je h krizi v BiH prispevala tudi politika in nezavzetost EU in mednarodne skupnosti? V zaključku magistrskega dela so podane sklepne misli s predstavitvijo ugotovljenih rezultatov raziskave in odgovorov na raziskovalna vprašanja magistrskega dela.
Keywords: Bosna in Hercegovina, ustavno politična kriza, Daytonski mirovni sporazum, volilni zakon, separatizem, genocid, predsedstvo, EU, NATO, zemljevidi
Published in ReVIS: 27.10.2025; Views: 167; Downloads: 6
 Full text (4,41 MB) |
2. Vloga socialnega gerontologa v dolgotrajni oskrbi : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSandra Arh, 2024, master's thesis Abstract: Staranje prebivalstva se v zadnjem času povečuje in to nadaljevanje lahko pričakujemo tudi v naslednjem stoletju. V svetu se je veda gerontologija začela razvijati že v začetku 20. stoletja, v Sloveniji pa je ta termin prišel v uporabo šele 60 let kasneje. Znotraj te vede se je izoblikovalo več poddisciplin, med katere spada socialna gerontologija, ki proučuje proces staranja in išče načine za izboljšanje staranja. V ZDA in Nemčiji imajo že leta razvite različne gerontološke izobraževalne programe, in sicer po koncu izobraževanja gerontologi s svojimi kompetencami zasedajo različna področja dela, saj se zavedajo, da so nepogrešljiv kader na vseh področjih, ki zadevajo naraščajoče starejše prebivalstvo. V Sloveniji imamo eno fakulteto, ki izobražuje socialne gerontologe, prav tako je pomembna vloga socialne gerontologije izpostavljena v Zakonu o dolgotrajni oskrbi. V empiričnem delu so v raziskavo vključeni intervjuji z vodilnimi v organizacijah, kot so domovi za starejše občane, centri za socialno delo, oskrba na domu, splošne bolnišnice in tudi izobraženi socialni gerontologi, ki so zaposleni v socialnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da imamo pripravljen kompetenten kader, ki je izobražen za delo s starejšimi odraslimi in lahko opravlja izredno velik nabor del in nalog. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se potrebe po kompetencah, ki naj bi jih imel socialni gerontolog, razlikujejo med različnimi organizacijami. Pridobljeni podatki v raziskovalni nalogi jasno izkazujejo potrebe po implementiranju socialnih gerontologov v delovne procese, prav tako jasno prikazujejo, v katero smer se naj fakulteta, ki edina izobražuje socialne gerontologe, usmeri pri razvijanju študijskega programa Socialne gerontologije.
Keywords: socialna gerontologija, socialni gerontolog, Zakon o dolgotrajni oskrbi, delovno mesto, kompetence
Published in ReVIS: 17.09.2025; Views: 322; Downloads: 17
Full text (3,42 MB) |
3. Zaposlitveni postopek v slovenski zakonodajiSandra Jene, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga Zaposlitveni postopek v slovenski zakonodaji analizira pravne zahteve, ki urejajo zaposlovanje v Sloveniji. Poudarek je na Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je temeljni pravni akt za urejanje delovnih razmerij in s tem vključujoče dejavnosti. Zakon določa pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev ter ureja vse faze zaposlovanja. Postopek zaposlovanja se začne s pripravo in objavo razpisa za delovno mesto, kjer je naloga delodajalca, da so pogoji zaposlitve jasni in nediskriminatorni. Sledi zbiranje prijav kandidatov, pri čemer je treba spoštovati varnost osebnih podatkov. Delodajalec mora zagotoviti, da so vsi kandidati obravnavani enakopravno, brez diskriminacije na podlagi osebnih lastnosti in okoliščin kandidatov (spol, starost, narodnost, vera ipd.). Po prejemu prijav sledi izbor kandidatov, ki vključuje preučitev življenjepisov, izvajanje psihometričnih testov in različnih vrst razgovorov.
Ko je kandidat izbran, sledi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Zakon (ZDR-1) določa, da mora biti pogodba pisna in mora vsebovati vse bistvene elemente, kot so plačilo, delovni čas, opis delovnega mesta in trajanje zaposlitve. Zadnji korak je uvajanje novega zaposlenega v delovno okolje, ki vključuje seznanitev z delovnimi nalogami, pravili in kulturo podjetja ter zagotavljanje ustreznega usposabljanja, če je treba. Celoten zaposlitveni postopek traja veliko časa in je natančno predpisan, kako naj bi potekalo zaposlovanje. Če nastanejo nesoglasja in spori med delodajalcem in delavcem, povezani z zaposlitvenim postopkom, zakonodaja omogoča načine njihovega reševanja, vključno z mediacijo, arbitražo in sodnim postopkom. Tako zaposlovanje v slovenski zakonodaji zagotavlja pošteno in zakonito obravnavo vseh udeležencev zaposlitvenega postopka
Keywords: Zaposlitveni postopek, slovenska zakonodaja, Zakon o delovnih razmerjih, delovno pravo, pravne zahteve in postopki
Published in ReVIS: 18.07.2025; Views: 514; Downloads: 20
Full text (625,86 KB) |
4. Razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu : magistrsko deloTadeja Kokelj Jeršin, 2025, master's thesis Abstract: Skozi magistrsko delo smo predstavili razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu. V magistrskem delu smo se v zaključku osredotočili na preučevanje razmerja med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu na področju zdravstva in socialnega varstva. Pri tem smo naleteli na glavni problem, in sicer da raziskav na izbrano tematiko za področje zdravstva in socialnega varstva ni. To nam je otežilo raziskavo, zato smo iskali podobnosti in razlike v splošnih načelih. Razmerje med nivojem varstva pravic po kolektivni pogodbi in po zakonu je v Sloveniji v slednjih določbah točno določeno. Tako ZKolP in ZDR-1, ki sta tudi osnova za sestavo kolektivne pogodbe za področje zdravstva in socialnega varstva, natančno določata, v katerih primerih je možno pravice delavcev urediti ugodneje ali manj ugodneje. Ugotovili smo tudi, da imamo v RS delovnopravno ureditev dobro urejeno. Delovnopravno ureditev Slovenije smo primerjali z Italijo in Veliko Britanijo. Slovenija ima podobno pravno ureditev kot Italija, se pa slovenska delovnopravna ureditev močno razlikuje od delovnopravne ureditve v Veliki Britaniji. Poklici v zdravstvu in socialnem varstvu se razlikujejo od drugih poklicev. Poleg zakonov in predpisov o zaposlovanju morajo zdravstveni in socialni delavci upoštevati še številna pogajanja, da lahko izboljšajo delovne pogoje. Obsežna uporaba delovnopravne zakonodaje pa lahko postopoma oslabi upoštevanje kolektivnih pogodb, zakonov, smernic in predpisov na področju zdravstva in socialnega varstva.
Keywords: zakon, kolektivna pogodba, kolektivno pogajanje, zdravstvo, socialno varstvo
Published in ReVIS: 15.07.2025; Views: 502; Downloads: 28
Full text (734,03 KB) |
5. Inšpekcijski nadzor po Zakonu o zdravstveni dejavnostiAna Bajc, 2025, master's thesis Abstract: Izhodišča: Magistrsko delo raziskuje pravno ureditev in delovanje (upravnega)
inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem slovenskega Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992)
ter vlogo te vrste nadzora v celotnem sistemu nadzora nad zdravstveno dejavnostjo v
Sloveniji.
Metode: Po proučitvi organiziranosti in pooblastil inšpekcijskih organov, ki nadzorujejo
izvajanje Zakona o zdravstveni dejavnosti (1992), empirična raziskava analizira programske
dokumente in poročila o delu inšpekcijskih organov v letih 2021–2023 ter sodne odločbe v
zvezi z inšpekcijskim nadzorom nad izvajanjem Zakona o zdravstveni dejavnosti od njegove
uveljavitve v letu 1992.
Rezultati: Čeprav so bile določbe o inšpekcijskem nadzoru dodane v Zakon o zdravstveni
dejavnosti (1992) šele z enajsto novelo zakona leta 2017, se je inšpekcijski nadzor nad
izvajanjem tega zakona izvajal že prej na podlagi drugih predpisov, na primer o zdravstveni
inšpekciji (iz let 1973 in 1999) in o prepovedi dela na črno (iz let 2000 in 2014).
Razprava: Pomen inšpekcijskega nadzora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (1992) se je
zmanjšal na tistih področjih, ki so bila naknadno podrobneje urejena v posebnih zdravstvenih
ali drugih predpisih (na primer zdravniška služba, splošno varstvo osebnih podatkov, javna
raba slovenščine). Ključnega pomena pa ostaja inšpekcijski nadzor nad dovoljenji za
opravljanje zdravstvene dejavnosti in licencami zdravstvenih delavcev, kar bistveno prispeva
k zagotavljanju kakovosti v zdravstvu.
Keywords: inšpekcijski nadzor, Zakon o zdravstveni dejavnosti, kakovost v zdravstvu, Slovenija, vrste nadzora v zdravstvu.
Published in ReVIS: 13.06.2025; Views: 483; Downloads: 15
Full text (1,82 MB) |
6. Računovodske informacije pod drobnogledom - uporaba Benfordovega zakona za odkrivanje prevar v računovodskih izkazihUrška Ambrožič, 2025, master's thesis Abstract: Za vse odločitve v podjetju je treba ne glede na to, ali zadevajo notranje ali zunanje uporabnike, pripraviti najrazličnejše informacije, ki pa jih lahko pripravi le računovodstvo podjetja. Računovodstvo mora zagotoviti celovito informiranje o spremembah in stanjih gospodarskih kategorij nekega poslovnega sistema, saj je pomemben del informacijske dejavnosti, vendar pa je oblikovanje in posredovanje računovodskih informacij možno le, če se zagotovi zbiranje in posredovanje bistvenih podatkov za njihovo oblikovanje.
Računovodski izkazi so tako temeljno dokazilo o premoženjsko-finančnem poslovanju ter o poslovni uspešnosti podjetja. Z analiziranjem bilančnih podatkov lahko odkrivamo pomanjkljivosti v učinkovitosti in uspešnosti poslovanja ter v stanjih in spremembah sredstev in virov, s čimer se tudi povečajo možnosti za boljše sprejemanje poslovnih odločitev, posledično pa so tudi podjetja uspešnejša in bolj zdrava. Kljub temu pa predvsem zaradi ustvarjanja lažnega videza finančnega zdravja podjetja prihaja do namerne manipulacije z računovodskimi izkazi, kar pa v nadaljevanju vodi do računovodskih prevar. Računovodske prevare predstavljajo sicer le 10 % odkritih primerov poslovnih prevar, vendar so najdražja vrsta kaznivega dejanja. Prav zaradi tega je preiskovanje gospodarske kriminalitete že vrsto let prednostna naloga tudi slovenske policije. Pri analiziranju nenavadnih podatkov revizorji po vsem svetu vsakodnevno uporabljajo tudi Benfordov zakon, ki je uporaben predvsem za zaznavanje prevar in prirejanja podatkov, kar na primeru podjetij prikažemo tudi v magistrskem delu.
Keywords: računovodstvo, poslovne prevare, kreativno računovodstvo, forenzično računovodstvo, Benfordov zakon.
Published in ReVIS: 24.04.2025; Views: 564; Downloads: 39
Full text (2,26 MB) |
7. Ureditev pravnega stanja nelegalnega objekta : magistrsko deloAndraž Medvešek, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu, ki temelji na teoretičnem raziskovanju, smo obravnavali načine ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov po trenutno veljavni gradbeni zakonodaji. Namen raziskovanja področja ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov je vsebinska proučitev zakonskih določil Gradbenega zakona, s katerimi je zakonodajalec določil pogoje za ureditev pravnega stanja nedovoljenih objektov, s težiščem poglobljenega raziskovanja na postopkih legalizacije nelegalnega objekta s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Poglavitni cilj raziskovanja magistrskega dela je podaja obsežnejše razlage vsebinske ureditve zakonskih določb postopkov legalizacije nelegalnih objektov s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja, ki bodo v pomoč širšemu krogu uporabnikov. Pomemben cilj raziskovanja je tudi analiza zakonske določbe, ki ureja postopek legalizacije nelegalnega objekta, s pridobitvijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja z vidika skladnosti določbe z Ustavo Republike Slovenije. Predstavili smo vrste nedovoljenih objektov in umestili nelegalne objekte v širši pojem nedovoljenih objektov ter opredelili tipe nelegalnih objektov, katerih ureditev pravnega stanja je lahko predmet obravnavanih postopkov. V nadaljevanju smo predstavili vse postopke ureditve pravnega stanja nedovoljenih objektov po veljavni gradbeni zakonodaji ter predstavili načine in primere uporabe le teh v praksi. V osrednjem delu raziskovanja smo podrobneje obravnavali določbe postopkov legalizacije nelegalnih objektov s pridobitvijo odločbe o legalizaciji in dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Na osnovi predhodno zbrane strokovne literature, sodne prakse in pojasnil ter usmeritev resornih ministrstev smo za posamezne zakonske določbe podali pojasnila. Postopek legalizacije nelegalnega objekta s pridobitvijo dovoljenja za objekt daljšega obstoja pa smo analizirali z vidika ustavnosti in zakonitosti določbe. V zaključnem delu smo podali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja magistrskega dela in izpostavili učinkovit inšpekcijski nadzor nad gradnjo kot nujen ukrep preprečevanja nadaljnjih nelegalnih gradenj.
Keywords: nedovoljena gradnja, nelegalna gradnja, Gradbeni zakon, legalizacija, odločba o legalizaciji, dovoljenje za objekt daljšega obstoja
Published in ReVIS: 15.04.2025; Views: 609; Downloads: 18
Full text (1,81 MB) |
8. |
9. Vpliv Zakona za urejanje položaja študentov na pravico do državne štipendije : magistrsko deloNaila Sinanović, 2024, master's thesis Abstract: V tem magistrskem delu je obravnavan vpliv Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), sprejetega maja 2022, na pravico do državne štipendije v Sloveniji. Osredotočili smo se na analizo sprememb, ki jih je zakon uvedel, in njihov vpliv na dohodkovni položaj štipendistov. Uvodoma se postavlja v širši kontekst vloga Slovenije kot socialne države, ki zagotavlja socialno varnost preko mreže socialnovarstvenih zavodov, med katerimi imajo centri za socialno delo (CSD) ključno vlogo pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Pred sprejetjem ZUPŠ-1 so bili štipendisti, ki so opravljali študentsko delo, pogosto prikrajšani za državno štipendijo zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa. ZUPŠ-1 je to spremenil z izvzetjem dohodkov iz študentskega dela do višine 100 % bruto minimalne plače in uvedbo dveh dodatnih dohodkovnih razredov. Raziskovalni del se osredotoča na praktično preverjanje, kako so te spremembe vplivale na štipendiste. Z uporabo metode analize, primerjave in pregleda razpoložljivih podatkov ocenjujemo vpliv ZUPŠ-1 na dohodkovni položaj štipendistov. Delo se zaključuje z ugotovitvijo, da je ZUPŠ-1 korak v pravo smer pri izboljšanju štipendijske politike v Sloveniji, vendar obstaja prostor za nadaljnje izboljšave, zlasti v smislu usklajevanja različnih vrst štipendij in zagotavljanja pravočasnega odločanja o vlogah.
Keywords: Zakon za urejanje položaja študentov, državna štipendija, socialna varnost študentov, upravni postopek, dohodkovni razredi, pravice iz javnih sredstev
Published in ReVIS: 21.10.2024; Views: 796; Downloads: 26
Full text (2,25 MB) |
10. ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJALara Humerca, 2024, not set Abstract: V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju. Poleg STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo, je eden od teh tudi Radiotelevizija Slovenija. Javna RTV opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. V diplomski nalogi se osredotočamo prav na ta javni servis, torej Radiotelevizijo Slovenija. Tema naloge je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, glavni poudarek pa na RTV kot javnem servisu. Diplomska naloga temelji na analizi zakonodajnih sprememb in primerjavi javnih servisov po Evropi in svetu. Opisali smo štiri javne servise, in sicer hrvaški HRT, italijanski Rai, kanadski CBC in japonski HNK. Osredotočamo se tudi na Zakon o Radioteleviziji Slovenija, katerih sprememb je bil deležen, in predstavimo vladno novelo zakona. Izvedli pa smo tudi krajši pregled zgodovine tega javnega servisa. V okviru naloge je uporabljen večplasten metodološki pristop. Osrednji del predstavlja temeljit pregled obstoječe literature in raziskav, ki obravnavajo področje RTV. Dodatno je izvedena še empirična raziskava v obliki kratke ankete, ki naslavlja gledalce in poslušalce RTV. Po zbiranju podatkov pa sledi še analitična faza, v kateri so vsi zbrani podatki iz literature in rezultati ankete sistematično primerjani in analizirani. Ključne ugotovitve so predvsem, da imajo javne radiotelevizije ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih, nepristranskih in kulturno relevantnih programov, hkrati pa se soočajo z izzivi, povezanimi s financiranjem in političnimi vplivi. Celotna zakonodajna struktura, ki vključuje Zakon o medijih, Zakon o zavodih, Statut RTV Slovenija, programske standarde in etična merila, sestavlja trden okvir za delovanje javnih medijev v Sloveniji, hkrati pa zagotavlja ravnotežje med svobodo izražanja, etičnimi standardi in varovanjem javnega interesa.
Keywords: Radiotelevizija Slovenija, javni servis, financiranje, prispevek, zakon.
Published in ReVIS: 11.06.2024; Views: 1359; Downloads: 18
Full text (916,70 KB) |
