Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Prosti preudarek v razmerju do ustavnosti in zakonitosti
Mirko Šimenko, 2012

Found in: ključnih besedah
Keywords: javni interes, upravni organ, zakonitost, sorazmernost
Published: 21.09.2017; Views: 2898; Downloads: 188
.pdf Fulltext (882,52 KB)

2.
3.
Pravica do samoodločbe na primeru Krima
Marina Radić, 2015

Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, pravica do samoodločbe, ruski vpliv, Krim, zakonitost
Published: 12.12.2017; Views: 2686; Downloads: 156
.pdf Fulltext (647,18 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi
Lara Kodran, 2018

Abstract: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Published: 17.08.2018; Views: 11634; Downloads: 734
.pdf Fulltext (817,01 KB)

9.
V tujini pridobljeni dokazi in njihova uporaba v kazenskem postopku v Sloveniji
Peter Dolinar, 2018

Abstract: Učinkovit pregon in preprečevanje kaznivih dejanj z mednarodnim elementom postavljata pred sodišča, tožilstvo ter organe pregona zahtevno nalogo, da učinkovito vodijo postopek v okviru ustavnosti in zakonitosti. Nujni predpogoj za pravilno sodno odločbo so dopustni in zakoniti dokazi. Dokazna moč dokazov iz tujine je enakovredna dokazom, ki so zbrani v domači državi. Pridobivanje dokazov iz tujine lahko poteka na podlagi medsebojnega sodelovanja večih držav ali pa dokaze v tujini pridobijo tuji preiskovalni organi brez sodelovanja države prosilke. Sodišča morajo dokaze obravnavati enakovredno, ne glede na to, kdo jih je pridobil. Pri tem preverijo, ali so dokazi iz tujine dopustni in zakoniti. V prvi fazi se preveri, ali so bili dokazi pridobljeni v skladu s kazenskoprocesno zakonodajo tuje države, v drugem delu pa se izvede test, ali so obdolžencem pri pridobivanju dokazov zagotovili človekove pravice in svoboščine, ki jim jih zagotavljajo minimum Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), standardi EU (kot skupni %federalni% standardi) in Ustava RS. V okviru testa varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku pridobivanja dokazov sodi tudi nadzor, na podlagi katerega dokaznega standarda so bili pridobljeni dokazi v tujini ter kateri pravosodni organ je preiskovalne ukrepe odredil. Veliko dilemo predstavlja praksa, da je tožilec hkrati tisti organ, ki odreja preiskovalna dejanja, obenem pa je tudi garant varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku. Države članice EU so za sodelovanje v kazenskih zadevah sprejele posebno Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah (%mutual legal assistance%) iz leta 2000, ki jo zamenjuje Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu. Ta konvencija dopolnjuje istoimensko konvencijo Sveta Evrope iz leta 1959. Z 22. majem 2017 so na ravni 26 držav EU uvedli paradigmo vzajemnega priznavanja zahtev za preiskovalna dejanja v kazenskem postopku, ki so jo implementirali s sprejemom Direktive 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Šele sodna praksa bo pokazala, kako bo pravilo vzajemnega priznavanja dokazov zaživelo v praksi, saj imajo države članice različne (ustavne) standarde za določene posege v človekove pravice v okviru pridobivanja dokazov. Sodišča posamezne države bodo še vedno tehtala dopustnost in zakonitost dokazov, pridobljenih v drugi državi. Pri tehtanju v tujini pridobljenih dokazov se tako pojavlja vprašanje, katera merila naj upoštevajo slovenska sodišča, in sicer, kot že navedeno zgoraj, zgolj minimum EKČP, merila EU (v primeru dokazov iz drugih držav članic) ali pa tudi osrednje ustavne standarde kot nekakšno jedro lastne ustavne identitete. Prav na ta vprašanja skuša odgovoriti ta magistrska naloga. Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice in svoboščine, dokazni standardi, dopustnost in zakonitost dokazov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: dokazi iz tujine, človekove pravice, dokazni stardardi, zakonitost dokazov, kazenski postopek, kazensko procesno pravo
Published: 29.07.2020; Views: 2602; Downloads: 215
.pdf Fulltext (1,18 MB)

10.
Etični vidik policijskih postopkov v doseganju kakovosti
Anita Zagorc, 2015

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Osnovno vodilo v diplomski nalogi je etični vidik policijskih postopkov v doseganju kakovosti. Predstavili bomo znanje in delo polici stov, kako spoštujejo etiko pri svojem delu in ali s takim delom lahko dosežejo ustrezno kakovost policijskega dela, saj vsa dejanja spremljajo etične dileme. Postavljajo se vprašanja o tem, ali smo ravnali prav ali narobe, je bilo to moralno ali nemoralno , pa naj bo to na zasebnem ali poslovnem področju. Zato obravnavamo in prikažemo policista, ki naj bo hkrati etičen in strokoven. Namen: Namen naloge je prikazati resnično problematiko policijskega dela, ki je razpeto med etiko, kakovostjo in strokovnostj o. Metoda: Metoda dela, ki smo jo uporabili, temelji na proučevanju teoretične podlage, ki nam daje osnovo za oceno etičnih vrednot policistov pri njihovih nalogah in postopkih. Na kratko opisujemo, da mora policist dobro poznati policijska pooblastila, pravice in dolžnosti, da lahko svoje delo izvede strokovno in korektno. V drugem delu se osredotočimo na policista in z njegovim vrednotenjem ugotavljamo etičnost postopkov v različnih primerih in vrednotenje načel delovanja policije. Rezultati: Iz analiz e predpisov in prakse opisujemo ugotovitve v zvezi s kakovostjo etičnih postopkov policista. Na podlagi ugotovljenih oziroma podanih rezultatov vprašalnika ugotavljamo etičnost postopkov, prikažemo nekatera specifična etična vprašanja in dileme, ki se kaže jo pri delu policistov, in poizkušamo teoretično podlago povezati z dejanskim stanjem etike, strokovnosti in zakonitosti v policijskih postopkih. Organizacija: Policijsko dejavnost izvaja veliko različnih organizacij, vendar je med vsemi najbolj vidna jav na policija. Uresničevanje etičnih načel v policiji je močno povezano s skupnimi vrednotami organizacije: kakovost, ugled, ustvarjalnost, znanje in resnica. Družba: S perspektive državljanov je pričakovanje kakovostnega in etičnega dela policije povsem up ravičeno. Originalnost: Policijsko dejavnost razumemo kot dejavnost varovanja življenja in premoženja ljudi ter zagotavljanje reda in miru. Za policista je pri varovanju človekovih pravic bistvenega pomena, da se uresničujejo na podlagi ustave. Samo njiho vo delo je urejeno z ustavo, zakonskimi in podzakonskimi določili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena le na eno policijsko postajo, torej le v enem določenem območju. Raziskavo bi morali izvesti na več policijskih postajah po celot nem območju Republike Slovenije, saj bi tako dobili realno oceno o uresničevanju etičnih načel in problematiki pri tem.
Found in: ključnih besedah
Keywords: policist, etična stališča, kakovost, zakonitost, policijsko pooblastilo, integriteta, odločanje
Published: 20.08.2021; Views: 985; Downloads: 0
.pdf Fulltext (1,05 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top