1. |
2. |
3. |
4. |
5. UPORABA URAVNOTEŽENIH SISTEMOV KAZALNIKOV (USK) KOT SODOBNO ORODJE STRATEŠKEGA MANAGEMENTA S PRIMEROM UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANATilen Pahor, 2016 Abstract: Zanimanje za strateški management v bolnišnicah in zdravstvenih organizacijah se je v zadnjih letih močno povečalo. Zdravstveni sistemi po svetu so v težkem finančnem položaju, zato je merjenje uspešnosti in učinkovitosti že skoraj nujno potrebno za dolgoročni uspeh. Bolnišnice, ki so to prve spoznale, so naredile petletni strateški načrt. Dva primera uspešne reorganizacije bom podrobneje opisal v pričujočem magistrskem delu. Če hočemo doseči dobre rezultate, je oblikovanje strateških strategij ključni dejavnik, vendar to samo po sebi ni zadostno za uspeh v zdravstvu. Ključna je implementacija kazalnikov na vseh nivojih bolnišnice. Ker so zdravstvene ustanove v večini veliki in kompleksni sistemi, je to lahko zelo težka naloga.
V zadnjem desetletju je metoda balanced scorecard (BSC) oz. uravnoteženi sistem kazalnikov (USK) postala najbolj pogosto uporabljena metoda merjenja učinkovitosti v zdravstvenih organizacijah. Prva uporaba teh kazalnikov v zdravstvu se je pojavila že leta 1992, kosta jo predstavila ustanovitelja Kaplan in Norton. V zadnjih letih se je uporaba uravnoteženih sistemov kazalnikov močno povečala, tudi zaradi prožnosti, ki jih ponuja to orodje. Kazalniki ne morejo biti enaki za vse bolnišnice, treba jih je prilagoditi sistemu in strateškemu položaju.
Oblikovanje strateških strategij se začne pri vodstvu in se nato prenese na vse stopnje v organizaciji oz. kliničnih oddelkov. Kot vsak sistem merjenja uspešnosti ima tudi USK več načinov uporabe. Lahko se uporablja kot poslovodno odločanje ali pa je poudarek na načrtovanju, odkrivanju napak, priložnostih itd. Če se USK uporablja pri načrtovanju in za lažje odločanje, je logično, da se razširi njegovo uporabo na podlagi zastavljenih ciljev kot tudi stopnjo uspešnosti pri doseganju teh ciljev.
Merjenje z USK se dostikrat izkaže kot slabo, pa ne zaradi slabega načrtovanja, ampak ker se slabo izvaja. USK je zasnovan kot večdimenzionalni merilni sistem in izvajanje strategije je ključnega pomena za nadaljnji uspeh katere koli organizacije. V magistrskemdelu bom predstavil vse priložnosti in ovire pri vzpostavi USK in prikazal primer, kako se lahko kazalniki prikažejo v praksi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: uravnotežen sistem kazalnikov, sodobno orodje strateškega managementa, javni zdravstveni zavod, merjenje uspešnosti in učinkovitosti, strateški kazalniki
Published: 11.08.2017; Views: 3650; Downloads: 262
 Fulltext (3,47 MB) |
6. Naloge zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije po Zakonu o pacientovih pravicahMetka Peklaj, 2016 Abstract: Zdravje je pravica vsakega človeka ter ena najbolj cenjenih in želenih vrednot posameznika in družbe. Zdravje posamezniku omogoča kvalitetno življenje, družbi pa socialni in gospodarski razvoj. Pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja varujejo številni pravno zavezujoči mednarodni dokumenti. Tudi Ustava Republike Slovenije s pravico do zdravstvenega varstva uresničuje splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so osebno dostojanstvo, telesna in duševna celovitosti ter spoštovanje pacienta kot osebe. Pacient v okviru zdravstvenega sistema vedno predstavlja šibkejšo stran in posledično potrebuje posebno pravno varstvo. Zakon o pacientovih pravicah ureja dvanajstih pravic, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev. Hkrati z ureditvijo pravic in obveznosti vseh udeležencev v sistemu zdravstvenega varstva zakon ureja način razreševanja nesporazumov in sporov med njimi. Nadzor nad spoštovanjem tega zakona izvaja Ministrstvo za zdravje, pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije pa so omejene izključno na pristojnosti prekrškovnega organa. V magistrskem delu smo analizirani stanje na področju pacientovih pravic z vidika ugotovitev zdravstvenih inšpektorjev. Le-ti na terenu pogosto ugotavljajo raznovrstne kršitve zakona in neskladja s podzakonskimi akti. Ukrepanje zdravstvenih inšpektorjev je omejeno zgolj na prekrškovno ukrepanje, torej na izrekanje opozoril in glob kršiteljem. Nabor definiranih prekrškov je v zakonu majhen, znotraj tega nabora pa ni veliko prekrškov, katerih znake in odgovornost zanje lahko zdravstveni inšpektorji ugotavljajo sami neposredno pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Z raziskavo smo potrdili, da je šibka točka zakona omejen nadzor nad njegovim izvajanjem. Utemeljili smo potrebo po noveli zakona, in sicer s podelitvijo pooblastila Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora in z razširitvijo nabora ukrepov, ki bi jih zdravstveni inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskih in prekrškovnih nalog smeli in morali uporabiti, kadar bi ugotovili, da je zakon kršen.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pacienti, pacientove pravice, zdravstveni inšpektorat, zastopnik pacientovih pravic, varuh človekovih pravic, Slovenija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 4416; Downloads: 205
Fulltext (1,13 MB) |
7. |
8. |
9. Otrokova avtonomija in varstvo njegovih pravic pri medicinskih posegihAnita Goršek, 2016 Found in: ključnih besedah
Keywords: avtonomija, otroci, človekove pravice, zdravstveni posegi, odločanje, transfuzija, transplantacija, evtanazija, obrezovanje, cepljenje, raziskave, disertacije
Published: 18.12.2017; Views: 2775; Downloads: 209
Fulltext (2,59 MB) |
10. |
