Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Magistrska naloga predstavlja pravico gluhih oseb do uporabe svojega jezika, pri čemer se sklicuje na relevantne domače in tuje vire ter mednarodne dokumente, deklaracije, konvencije in resolucije ter slovenski zakonodajni okvir, ki opredeljuje način uresničevanja pravice do uporabe svojega jezika. Pri tem je primerjalna raziskava pokazala, da gluhe osebe naletijo na številne ovire pri uresničevanju te pravice, kar je po eni strani posledica nepoznavanja določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, kot specialnega zakonodajnega akta, ter po drugi strani neusklajenosti področne zakonodaje z določili krovnega zakona. Z raziskavo je ugotovljeno, da je gluho skupnost potrebno prepoznati kot jezikovno manjšino na temelju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, saj izpolnjuje navedene kriterije. Izhajajoč iz določil Evropske listine bi bila gluhim osebam oziroma gluhi skupnosti omogočena lažja dostopnost do njihovih temeljnih pravic in posledično lažja uveljavitev v postopkih pred državnimi organi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: gluhi, znakovni jezik, jezikovne manjšine, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2283; Downloads: 165
Fulltext (1,15 MB)

Abstract: V diplomski nalogi je izpostavljena vloga tolmača slovenskega znakovnega jezika na področju visokošolskega izobraževanja gluhih. To področje predstavlja za tolmača velik izziv, saj zahteva posebna znanja in veščine, ki naj bi jih pridobival z osnovnim in nadaljnjim izobraževanjem. Za boljše razumevanje problemov, s katerimi se srečuje tolmač pri svojem delu, so v teoretičnem delu najprej podane definicije gluhote, njen vpliv na psiho-socialni razvoj posameznika ter njegov način komunikacije. Znakovni jezik je najrazvitejša oblika sporazumevanja gluhih, zato je predstavljen njegov zgodovinski razvoj in problematika uresničevanja pravice do izobraževanja v znakovnem jeziku pri nas in v tujini. Sprejetje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je odprlo pot novemu poklicu − tolmaču/tolmačici slovenskega znakovnega jezika, za katerega izobraževanje in certificiranje skrbi Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Dana je primerjava izobraževanja tolmačev pri nas in v ZDA in Veliki Britaniji. Predstavljeni sta tudi dve tuji študiji, ki proučujeta vlogo in učinkovitost tolmača na visokošolskem področju. V empiričnem delu so na podlagi kvalitativne študije, narejene s pomočjo polstrukturiranih odprtih intervjujev, raziskane težave tolmačev pri tolmačenju v visokošolskem okolju, vzroki za le-te ter dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto tolmačevega dela, kot tudi strategije in alternativne rešitve, ki se pojavljajo kot odgovori na aktualno problematiko. Rezultati raziskav so bili primerljivi s tujimi izsledki; da bi tolmač lahko kvalitetno opravljal svoje delo, naj bi imel visokošolsko izobrazbo, vešč naj bi bil tako simultanega tolmačenja kot tudi tolmačenja prilagojenega znakovnemu jeziku. Prilagoditi se mora tudi potrebam gluhih študentov, ki so med seboj lahko zelo različni glede znanja znakovnega jezika in jezika večine, kot tudi splošnega predznanja. Zelo pomembna je predpriprava tolmača na predavanja. Ugotavlja se, da kljub optimalnim pogojem tolmač ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika med profesorjem in študentom, zato se pojavlja potreba po dodatnih rešitvah, kot so zapisnikarstvo in tutorstvo. Izsledki kvalitativne študije so nakazali specifične težave, s katerimi se srečujejo naši tolmači in gluhi študentje. Te so pomanjkanje kretenj za strokovne izraze, potreba po permanentnem izobraževanju tolmačev in neuresničevanje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika s strani univerz.
Found in: ključnih besedah
Keywords: znakovni jezik, tolmač znakovnega jezika, izobraževanje tolmačev, tolmačenje znakovnega jezika na fakultetah, visokošolsko izobraževanje gluhih
Published: 27.07.2021; Views: 1178; Downloads: 60
Fulltext (898,31 KB)