2.
Sunitsko-šiitski konflikt v IslamuŽiga Fende, 2018
Opis: Sunitsko-šiitski konflikt v islamu danes pod vplivom lokalnih in globalnih komunikatorjev pogosto povezujemo z nemiri na Bližnjem vzhodu ter z njihovimi posledicami na globalni ravni. S spori med islamskima verskima ločinama pogojujemo kritične nestabilnosti regije, ki jih lahko na zgodovinskem poltraku opazujemo že vsaj nekaj desetletij, v zadnjem desetletju pa tudi nevarnosti evropski in globalni stabilnosti zaradi finančnega izčrpavanja lokalnih in mednarodnih deležnikov, odpiranja možnosti uporabe orožja množičnega uničevanja, terorističnih napadov ter humanitarne in begunske krize. Vendar pa pregled in zlasti primerjava dogajanja skozi zgodovino in danes kažeta, da sunitsko-šiitski konflikt ni resnično izhodišče z njim povezanih tveganj, ampak predstavlja zlasti orodje za manipulacijo. Verske razlike med suniti in šiiti so same od sebe le v izjemno redkih primerih vnemale boje, hkrati pa so že od začetkov neposredno vpletene v geopolitična, danes pa tudi širše družbena prizadevanja za moč, sredstva in oblast. V rokah lokalnih in globalnih deležnikov se napetosti oblikujejo in vzdržujejo z ustvarjanjem občutkov krivičnosti, ogroženosti in izločanja, pri doseganju interesov pa so že od nekdaj v uporabi različna sredstva za širjenje sporočil. Napetosti so se tako posebej zaostrile od časa množične uporabe medijev, od radija in televizije naprej do današnjih socialnih omrežij. Sunitsko-šiitski konflikt je v obsegu, kot obstaja danes, ustvarjen in upravljan ter vezan na doseganje in vzdrževanje politične moči in oblasti ter iz teh izhajajočih ekonomskih koristi. Ključna deležnika v trenutnih okoliščinah konflikta sta zlasti Savdska Arabija in Iran. Zgodovina nas pri tem uči, da kratkoročni politični in ekonomski interesi pogosto ogrožajo dolgoročno politično in ekonomsko stabilnost, zato bi bilo ključnega pomena narediti manipulacije bolj transparente ter jim na ta način odvzeti moč. Ključno vlogo pri tem bi morale imeti pristojne stroke in znanosti ter prevzeti iniciativo v komunikaciji z mediji in javnostjo. Tudi zahodni mediji namreč v veliki meri nekritično povzemajo in širijo enostransko interpretacijo dogajanj kot posledico verskih skrajnostih, medtem ko pristojne stroke in znanosti proizvajajo zanimivo majhen obseg recenziranih kritičnih obravnav dogajanja.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 14.03.2019; Ogledov: 2564; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,28 MB)
