Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje učiteljev začetnikov - študijska primera
Alja Žekar, 2011

Najdeno v: osebi
Ključne besede: učitelj začetnik, kompetence, pripravništvo, mentor, ravnatelj
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 988; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (547,99 KB)

2.
3.
Človekove pravice Romov v slovenskem pravnem redu
Alja Soklič, 2014

Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, Romi, diskriminacija
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 3060; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (662,93 KB)

4.
5.
Podjemna pogodba s poudarkom na podjemnikovi odgovornosti za napake
Alja Koračin, 2017

Opis: Podjemna pogodba je zelo praktična pogodba, saj se uporablja za izdelavo in popravilo stvari, za telesno in umsko delo, vendar je med ljudstvom premalo poznana. Za raziskovanje te pogodbe sem se odločila, zato ker želim pripomoči k prepoznavnosti le-te. Ta pogodba bi bila lahko zanimiva za brezposelne, ki si želijo kaj zaslužiti ali za upokojence, ki so še dovolj aktivni, Drugače pa se lahko vsak podjetnik ali celo fizična oseba pri svojem delu sreča s podjemno pogodbo, kjer nastopa v vlogi podjemnika ali naročnika posla. Uporaba podjemne pogodbe je v porastu, zato je prav, da sta stranki seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na seznanitev naročnika posla z napakami, s katerimi se lahko sreča, in s sankcijami za odpravo teh napak.Le-to sem dosegla s preučevanjem zakonodajnih in drugih literaturnih virov ter z analizo le-teh. Med preučevanjem podjemne pogodbe sem prišla do zaključka, da mora biti pri svojem delu pazljivejši podjemnik, saj ima po mojem mnenju večjo odgovornost pri tem poslu. Iz tega razloga ima naročnik interes, da sklene to pogodbo in ne katere druge. Z njo ima večjo verjetnost, da bo lahko uveljavil napake in sankcije ter tako dobiti stvar s pogodbeno dogovorjenimi lastnostmi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: podjemne pogodbe, sankcije, odgovornost, podjemniki, naročniki
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3312; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (582,75 KB)

6.
Pravice invalidov in kronično bolnih oseb
Alja Klara Ugovšek, 2017

Opis: Raziskovalno delo v osrednjem delu prinaša na enem mestu popis pravic invalidov in kronično bolnih oseb na sedmih kompleksnih področjih. Pri obravnavi pravic sem se omejila zgolj na tiste pravice, do katerih so oziroma bi bili upravičeni bolniki s cistično fibrozo in njihovi starši. Popis omogoča vpogled v osnovne podatke o pravicah, ne more pa biti podlaga za uresničevanje pravic, ker ne nudi vedno vseh podrobnih podatkov o posamezni pravici, ki je z vidika uveljavljanja pravic odločilnega pomena. Ker je na področju pravic invalidov v Sloveniji veliko različne zakonodaje, ki je razpršena v posameznih predpisih in se intenzivno spreminja, sem upoštevala vse ustrezne dopolnitve in spremembe. Po preučitvi celotne zakonodaje na različnih področjih ugotavljam, da zakonodaja za nekatere pravice ne določa upravičenosti glede na oviranost ali starost upravičenca, ampak upošteva druge kriterije. Pogosto so kriterij delež telesne okvare, vključenost v zavarovanje in čas oziroma obdobje nastanka invalidnosti. Do velikega dela pravic so upravičene vse skupine invalidov, ne glede na pridobljen status invalida po različnih predpisih, do nekaterih pravic pa so upravičene tudi druge osebe. Ker posamezni predpisi na področju pravic invalidov različno poimenujejo skupine upravičencev, so različne tudi ugodnosti za invalide oziroma kronično bolne osebe. V večini zakonodaje na področju socialnega varstva, zaposlovanja in invalidskega zavarovanja je za upravičenost do posamezne pravice določen kriterij invalidnost ali delež telesne okvare. To predstavlja veliko težavo za bolnike s cistično fibrozo po končanem šolanju, saj niso več upravičeni do družinskih prejemkov, statusa invalida pa tudi ne pridobijo. Po novi invalidski zakonodaji, ki jo je v letu 2013 prinesel ZPIZ-2, so do pravice do invalidnine upravičeni le še zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in ne več tudi zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Invalidnina je denarna mesečna renta, namenjena nadomestitvi zavarovančeve izgube, bistvenejše poškodovanosti ali znatnejše onesposobljenosti posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Čeprav je zakonodajalec v ZPIZ-2 določil, da v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona sprejme nov seznam telesnih okvar, se za določitev vrste in stopnje telesnih okvar še vedno uporablja zastareli Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983. Na področju telesnih okvar je sedaj prisotna pravna praznina, ker zakonodajalec tega področja na novo še ni uredil.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, invalidi, bolniki, cistična fibroza, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2917; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
Invalidnost in status invalida
Alja Klara Ugovšek, 2021

Opis: V Sloveniji osebe, ki nimajo priznanega statusa invalida, nimajo pravic iz naslova invalidnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti status invalida, ki ga osebe pridobijo po različni zakonodaji. Cilji raziskave so proučiti slovensko zakonodajo na področju invalidnosti, predstaviti pravice za invalidnost in storitve varstva invalidov, ugotoviti priznavanje invalidnosti osebam, katerim je diagnosticirana cistična fibroza. V raziskavi sem uporabila različne raziskovalne metode. Preučila sem zakonodajo, primere Varuha človekovih pravic, sodno prakso, opravila intervju s predsednico Društva za cistično fibrozo Slovenije in z dvaindvajsetimi polnoletnimi osebami, katerim je diagnosticirana cistična fibroza. Izvedena raziskava kaže, da invalidi z enako ali podobno invalidnostjo nimajo enakih pravic, temveč so te odvisne od pravne podlage, na osnovi katere je nekomu priznan status invalida. Osebe, ki pridobijo status invalida na podlagi ZZRZI, nimajo pravice do nadomestila za invalidnost. ZSVI ureja postopek pridobitve statusa invalida osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, položaja polnoletnih oseb, ki si zaradi dolgotrajne bolezni in nastanka invalidnosti pred prvo zaposlitvijo same ne morejo zagotavljati sredstev za preživljanje, pa ne ureja. Menim, da bi bilo treba različno zakonodajo združiti v enoten zakonik o invalidnosti, odpraviti pravne praznine in vzpostaviti enoten nacionalni register invalidov. Iz naše raziskave je razvidno, da ima 41% polnoletnih oseb, katerim je diagnosticirana cistična fibroza, priznan status invalida. Podatki kažejo, da je 23% zaposlenih za polni delovni čas, 18% iskalcev zaposlitve in so prijavljeni na ZRSZ, 14% študentov, 4% ima denarno socialno pomoč, varstveni dodatek in pravico do storitev osebne asistence, nima pa priznanega statusa invalida po ZSVI. V Sloveniji do sedaj ni bilo raziskav na področju zaposlitve in dela teh oseb. V prihodnosti bi bile potrebne raziskave, ki bi spremljale vpliv zaposlitve na spremembe v zdravstvenem stanju oseb, obseg odsotnosti z dela zaradi bolezni, morebitne omejitve oziroma prilagoditve na delovnem mestu (npr. krajši delovni čas), možnosti zaposlovanja, primerna delovna mesta in okolja za te osebe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravice, invalidi, cistična fibroza, delo, pravna praznina
Objavljeno: 09.09.2022; Ogledov: 693; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (856,26 KB)

8.
9.
Pomen migracij za pojavnost nalezljive bolezni
Alja Fatkić, 2018

Najdeno v: osebi
Ključne besede: migracije, nalezljive bolezni, pojavnost
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 2006; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (641,30 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh