1.
Varstvo človekovih pravic v Latinski AmerikiAna Rezar Dečman, 2019
Opis: Zaradi razvoja družbe in velikih kršitev človekovih pravic se je v zgodovini povečala kompleksnost in hkrati standard varstva človekovih pravic, razvilo se je več sistemov na različnih ravneh, nacionalni, regionalni, globalni in več modelov ustavne ureditve. Za razumevanje varstva človekovih pravic Latinske Amerike je torej treba poznati nacionalne sisteme posameznih držav ter Medameriški sistem varstva, ki se je razvil na regionalni ravni. Namen diplomskega dela je spoznati sisteme ustavne ureditve v Latinski Ameriki ter Medameriški sistem varstva človekovih pravic. Kot cilj so bile zastavljene tri hipoteze in vse tri z uporabo analitične in primerjalne metode tudi potrjene. Države Latinske Amerike imajo različne nacionalne oziroma ustavne ureditve. Človekove pravice, vsebovane v ustavi, imenujemo tudi ustavne ali temeljne pravice, varuje jih ustava in v primeru kršitev predvideva ustavno varstvene zahtevke, ki so v določenih ustavnih sistemih samo na višjih instancah zaupani v ustavnosodno presojo organu odgovornemu za ustavnosodno presojo. V Latinski Ameriki se tako pojavlja difuzni, koncentrirani ter mešani model ustavnosodne presoje. Največkrat pa se kot oblika ustavnega varstva pojavi postopek oziroma zahtevek amparo poleg zahtevkov habeas corpus in habeas data. Temeljna organizacija Medameriškega sistema je OAD, ki na območju držav podpisnic njenih aktov s pomočjo Medameriške komisije in Medameriškega sodišča varuje človekove pravice, zapisane v aktih. V primerjavi regionalnih sistemov med Latinsko Ameriko in Evropsko unijo ima slednja višji standard varstva človekovih pravic, saj so na tem območju razviti kar trije sistemi, katerih naloga je varstvo človekovih pravic, hkrati pa je akte Sveta Evrope ratificiralo več držav v primeru Medameriškega sistema.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 2277; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,80 MB)
