Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Posvojitev otroka s strani ene osebe
Anja Skobe, 2020

Opis: Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, za katere starši ne skrbijo ali staršev sploh nimajo. Pri posvojitvi nastane med posvojiteljem in posvojencem enaka družinska vez, kot je med starši in njihovimi otroki. Temeljni zakon, ki ureja posvojitev v slovenski zakonodaji, je Družinski zakonik, ki je nadomestil dolga leta veljaven Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakon določi pogoje za posvojitev, tako na strani posvojenca kot na strani posvojitelja. Določi tudi organe, ki pri posvojitvi sodelujejo, to so sodišča in centri za socialno delo. Zakon posvojitev omogoči tako zakoncema kot zunajzakonskima partnerjema, ne pa tudi istospolnemu paru. Ena oseba sama sme posvojiti samo otroka svojega partnerja ali sme posvojiti sama zgolj izjemoma, če je to otroku v korist. Otrokova korist je načelo in cilj, ki mora biti zasledovan ves čas postopka posvojitve. Presoja se v vsakem posameznem primeru. Vsakršna deviacija od tega načela bi morala pomeniti prekinitev postopka in iskanje drugačne možnosti posvojitve ali druge skrbi za konkretnega otroka. Zakon dovoljuje tudi mednarodno posvojitev, tako Slovencem v tujini kot tujcem v Sloveniji. Slednjo zgolj izjemoma, kadar otroku ni mogoče najti primernega posvojitelja v državi. Mednarodna posvojitev pa se v Sloveniji priznava s postopkom priznanja sodne odločbe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: posvojitev, enostranske posvojitve, posvojiteve s strani samske osebe, posvojitve partnerjevega otroka, mednarodne posvojitve
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 1535; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (999,60 KB)

2.
Obremenitev dohodkov iz delovnega razmerja
Anja Skobe, 2023

Opis: Delovno razmerje je ena izmed osnovnih oblik dela, urejena s posebnimi zakoni in kolektivnimi pravnimi akti, ki določajo obveznosti delavcev in delodajalcev. Eden izmed temeljev delovnega razmerja je plačilo za opravljeno delo. Prejemki iz delovnega razmerja so obremenjeni, najpogosteje z davki in hkrati s prispevki za socialno varnost. Davki in prispevki so eden glavnih virov prihodka za državo na vseh nivojih, hkrati pa tudi orodje za razporejanje bogastva in manjšanje ekonomske neenakosti. Četudi so davki pomembni za financiranje in ohranjanje družbenega blagostanja, je pravo ravnovesje med stopnjami obremenitve, gospodarsko rastjo in posameznikovimi pravicami nenehen izziv za zakonodajalca. Javne razprave in odločitve glede davkov pogosto odražajo vrednote, cilje ter prednostne naloge družbe. V Sloveniji imamo visoko obremenitev dohodkov iz delovnega razmerja, tako na račun davka od dohodka (dohodnine), kot tudi prispevkov za socialno varnost. Najvišja stopnja za dohodnino znaša 50 %, stopnja prispevkov za socialno varnost pa 38,20 %. Sistem je kompleksen, z veliko izjemami in prilagoditvami, večinoma nerazumljiv prejemnikom dohodkov. Zaradi vstopa Slovenije v Evropsko Unijo in lažjega pretoka delavcev, je obremenitev dohodkov posameznika pomembna, tako zaradi privabljanja kadra v Slovenijo v času pomanjkanja kot tudi v primerih zadržanja kadra, ki je v Sloveniji živel in se izšolal na račun države. Problematika je tudi rigidnost in ne spreminjanje sistema prispevkov za socialno varnost ter prepogosto spreminjanje sistema dohodnine, kar omogoča davčno nestabilnost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: delovno razmerje, obremenitev dohodkov, dohodnina, prispevki za socialno varnost, davek od dohodka, delniške opcije
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 184; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh