Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravne osebe javnega prava
Barbara Hribar, 2019

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali pravne osebe javnega prava. Slednje predstavljajo pravne subjekte, z oblastnimi upravičenji. Izvajajo javne naloge in službe. Delujejo v javnem interesu, nastanejo pa z javnopravnim aktom. Zaradi njihove pomanjkljive opredelitve v zakonih, obstajajo v teoriji mnogi kriteriji, ki jih uvrščajo v različne kategorije. Poznamo več vrst pravnih oseb javnega prava. V Sloveniji ločimo teritorialne in specializirane pravne osebe javnega prava. Institut je mogoče primerjati s pravnimi ureditvami v različnih delih sveta. Pri obravnavi diplomskega dela smo uporabljali deskriptivno, komparativno, induktivno in deduktivno metodo. Prav tako smo uporabili tudi metodo teleološke razlage in metodo sinteze. Namen diplomskega dela je analiziranje splošnih in posebnih značilnosti pravnih oseb javnega prava, ter jih primerjati s preostalimi. Ključni rezultat je tak, da imajo z njimi tako podobnosti, kot tudi razlike. Delitev tega instituta je pri nas nekoliko boljša, sploh glede javnih agencij in javnih podjetij. To utemeljujemo s tem, da imamo primerno zakonodajo, ki ureja ne le teritorialne, ampak tudi specializirane pravne osebe javnega prava. Ugotavljamo, da v slovenskem pravnem redu manjka izkušenj iz prakse, zaradi poznega razvoja tega instituta na naših tleh, kar pomeni edino slabost. To se vidi tudi v tem, da se še dandanes literatura in razni pravni viri konstantno izboljšujejo in dopolnjujejo. Kljub temu lahko trdimo, da je njihova ureditev v našem pravnem sistemu dobro urejena.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 2620; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Pravica do ugovora vesti na področju zdravstva in vojaškem področju
Barbara Hribar, 2022

Opis: V magistrskem delu je bila pridobljena celostna slika primerjave položaja instituta ugovora vesti v zdravstvu in vojski med pravnimi sistemi različnih držav. Morala, tradicija in ponekod tudi versko prepričanje pomembno vplivajo na siceršnje zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev, vojakov in drugih in na ta način predstavljajo pravi izziv zakonodajnemu okvirju, v katerem ti deležniki delujejo. Po drugi strani pa država teh privilegijev (in včasih izgovorov) ne spoštuje, čeprav bi jih morala, kar vzbuja dvom o njeni pravičnosti, nepristranskosti in nakazuje na nespoštovanje moralnih norm, tradicije in verskih prepričanj. Magistrsko delo je pokazalo položaj in pomembnost tega pravnega instituta, kar je pravzaprav z aksiološkega vidika zrcalo naši družbi. Z uresničevanjem in spoštovanjem instituta ugovora vesti, ne samo v teoriji, ampak tudi aktivno v praksi, lahko svobodo, moralo in versko prepričanje dejansko uresničujemo in jim sledimo. Brez praktične uporabne vrednosti so le mrtva črka na papirju.Naše magistrsko delo je torej tudi s praktičnega vidika pokazalo stanje v slovenskem pravnem redu glede instituta ugovora vesti na omenjenih področjih. S tem smo želeli predvsem odpreti pot nadaljnjim razpravam v tem segmentu primerjalnega medicinskega in vojnega prava, ki posega tudi na področje ustave in mednarodnega prava.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ugovor vesti, zdravstvo, vojska, morala, etika, svoboda, versko prepričanje, primerjalnopravni vidik, medicinsko pravo, vojno pravo
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 850; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh