21. Strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežijUrška Fric, 2019 Opis: Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za
družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja
težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov
omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu
predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih.
Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija,
je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu
bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih
dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij.
Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v
različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo
se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih
okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako
lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in,
v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter
ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni
akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen.
Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja
največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja,
socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv
organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost
obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva.
S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo
prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na
definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika.
Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na
strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni
dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: industrijska simbioza, industrijsko simbiotsko omrežje, analiza omrežij, strukturiranje, socio-kulturni dejavniki, analiza mehkih množic, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1118; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (3,91 MB) |
22. Odnos slovenske družbe do homoseksualnostiNeža Juršič, 2015 Opis: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih
prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli
teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno
raziskovanje.
Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti.
Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni
sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih
željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med
osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da
homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni
enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do
homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja,
za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in
povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve
v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta
tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 865; Prenosov: 133
Celotno besedilo (703,06 KB) |
23. Predlog vzpostavitve podpornega instrumenta v obliki poslovno tehnoloških mostov, z namenom internacionalizacije slovenskih podjetijGašper Vilfan, 2019 Opis: V magistrski nalogi sem preko kvalitativnih metod raziskovanja, in sicer izvedenih intervjujev,
anketnega vprašalnika in študije primera v Sloveniji, na Japonskem in na Finskem, izvedel
pregled nad strukturo podjetniških ekosistemov, s poudarkom na podpori internacionalizaciji
podjetij in podpornih instrumentih, v obliki poslovno tehnoloških mostov. Na začetku je
predstavljen podjetniški ekosistem, njegova struktura in način delovanja. Nadalje je poudarek
na gospodarskem razvoju in predstavitvi pojma internacionalizacije ter dejavnosti, ki se v
njenem okvirju izvajajo, s strani zadevnega ekosistema, pri podpori podjetjem na področju
izvoza njihovih izdelkov in storitev na tuje trge. Sledi opredelitev pojma internacionalizacije in
dejavnosti, ki so bile in bodo izvajane v prihodnje. Na podlagi navedenih in izvedenih metod
raziskovanja smo iskali ustrezne subjekte podpornega okolja, podporne instrumente, namene
in cilje, potrebne dejavnosti, ciljne skupine in primerne strukture upravljanja predlaganega
instrumenta podpore, v obliki poslovno tehnoloških mostov. V proučevanih državah so bili
pregledani tudi načini iskanja tržnih potencialov ter finančna in ekonomska učinkovitost
izvajanja internacionalizacije podjetij. Na koncu so predstavljeni rezultati in podane ugotovitve
ter predlog vzpostavitve podpornega instrumenta v obliki poslovno tehnoloških mostov, z
namenom sofinanciranja aktivnosti pri prodoru na tuje trge in s tem internacionalizacije
slovenskih podjetij.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: internacionalizacija podjetij, podporni instrumenti, poslovni tehnološki mostovi, mreženje, izvoz, gospodarski razvoj, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 784; Prenosov: 83
Celotno besedilo (3,93 MB) |
24. Ključni dejavniki uspeha slovenskih biotehnoloških podjetijSimona Breščanski, 2020 Opis: Biotehnološko podjetništvo je ena ključnih gonilnih sil inovativnosti, razvoja in napredka
sodobnega gospodarstva. Doktorska disertacija se osredotoča na uspeh slovenskih
biotehnoloških podjetij, ki je primerljiv z igranjem na srečo, zato je pomembno iskanje
gradnikov, dejavnikov ali razlogov, zakaj nekaterim biotehnološkim podjetjem uspe in
postanejo zgodba o uspehu, druga pa propadejo. Odkritje »čudežne« formule bi prineslo
številne prednosti, njen približek pa bi predstavljal vodilo pri zasnovi, prestrukturiranju ali celo
oblikovanju trajnih biotehnoloških podjetij. Teoretični del se usmeri na analizo sekundarnih
virov, empirični del pa temelji na kvalitativni raziskovalni paradigmi. Izvedeni so globinski
intervjuji z desetimi osebami, vpletenimi v vodenje biotehnoloških podjetij. Uporabljena
kvalitativna metoda raziskovanja omogoči usmeritev v vsebino odgovorov in njihovo osvetlitev
z različnih vidikov. Glavno raziskovalno vprašanje je iskanje ključnih dejavnikov uspeha
slovenskih biotehnoloških podjetij; sestavljeno je iz treh podvprašanj, in sicer želi ugotoviti, 1)
kako upravljavci slovenskih biotehnoloških podjetij dojemajo in določajo uspeh, 2) kateri
kazalniki so najustreznejši za prikaz uspešnosti njihovega poslovanja ter 3) kateri so tisti
dejavniki, ki v preučevani panogi vplivajo na doseganje uspešnosti oziroma to zagotavljajo.
Analiza podatkov temelji na večstopenjskem pristopu kvalitativne analize
vsebine. Rezultati kažejo, da je podjetje uspešno takrat, ko dosega zastavljene cilje, ki pa niso
samo ekonomski. Glede na rezultate raziskave je eden najpomembnejših zunanjih dejavnikov
za oteženo poslovanje nestimulativno poslovno okolje in zelo majhen trg. Tudi nestimulativni
notranji dejavniki, kot je pomanjkanje poslovne miselnosti, usposobljenih managerjev in članov
teama ter finančnih sredstev, izhajajo iz slabosti zunanjega okolja. Rezultati raziskave so
pokazali, da so ključni dejavniki uspeha biotehnološkega podjetja oblikovanje in ponotranjenje
vizije, poslanstva in strategije podjetja, postavitev vrhunskega managerja, predan in strasten
team, delovanje v pozitivni organizacijski klimi, sposobnost predvidevanja, prilagajanja in
timing, vzpostavitev partnerstev, zmagovalni produkt ter delovanje v stimulativnem poslovnem
okolju. Lahko trdimo, da je vodenje doseganje rezultatov s pomočjo svojih sodelavcev, zato je
poleg ideje pomembna izvedba, predvsem oblikovanje teama sodelavcev, iz katerih je mogoče
izvleči najboljše tudi v manj ustreznem okolju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: uspešnost, kazalniki, dejavniki, kvalitativne raziskave
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 850; Prenosov: 86
Celotno besedilo (3,30 MB) |
25. Technologies and Innovations in Regional Development2022 Opis: The subsequent volume revolves around the Social-Fields-Approach (SOFIA) as an approach to conceptualisation and operationalisation for the purpose of empirical research. It contributes a new perspective and approach in research on innovation. We believe that SOFIA can have implications for both academic research and practical applications in reshaping the existing instruments and governance arrangements in innovation policy. Whilst aplying SOFIA, we urge researchers to leverage the plurality of different qualitative, quantitative and mixed-method approaches in innovation studies, including less conventional methods, such as QCA (Ragin, 2008). Diligent application of SOFIA can also subsequently lead to the development of high-level theoretical contributions.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: technological development, innovations, open innovation, innovation 2.0, regional development, technologies, Regional Policy, circular economy, European Union, EU
Objavljeno: 12.01.2022; Ogledov: 866; Prenosov: 75
Celotno besedilo (7,09 MB) |
26. The role of transnational value chains in regional innovation. Analysis of Central and Eastern European regions engaged in automotive and electronics production networksCristian Gangaliuc, 2022 Opis: The thesis touches on important concepts of innovation and regional development. Their
empirical relevance for economic and social growth is a subject of active debate. Studies
revealed that interactions have a major impact, de facto, on the capacity to innovate.
Diversifying knowledge sources, joint ventures and co-creational practices can explain much
of the locational factors and innovation in a-spatial networks. With the rise of globalisation,
scholars found that Multinational Corporations and their global production chains are
integrating more and more into regions worldwide. They share practices and engage local
stakeholders in their innovation projects. This research aims to explore the importance of
locational and global factors in this process. The goal is to see how these two forces contribute
to innovation separately and when intertwined regionally, closing the gap between regional and
global innovation frameworks.
The thesis contributes to science by developing a new synthesis model based on mainstream
Innovation theories. It includes the endogenous and exogenous forces that create environmental
pressures and opportunities, pushing economic agents to innovate. The central aspect of this
model is the acknowledgement of the multiscalar nature of innovation. Local institutions,
mindsets and influence from the production chains create conditions and pressures in the
network, which motivates companies to innovate. Depending on the local competencies and the
needs of production networks, it creates various environments for companies. It is up to
enterprises to use created opportunities, which can be local, national or global.
Data collected in eight (distinct) regions in Central and Eastern Europe (active in automotive
and electronics industries) was used in qualitative and logical analysis to observe patterns in
regional behaviour. The results revealed that endogenous and exogenous forces act
circumstantially in each region, partially proving all the hypotheses on endogenous and
exogenous factors and validating the model. Each region displays different rates of local and
regional engagement and, thus, different patterns of innovation, determining their competitive
potential. The research also revealed additional factors (e.g., the importance of trust,
particularities of information diffusion, etc.) relevant to innovation in Central and Eastern
Europe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: innovation, regional development, transnational value chains, networks, institutions, cognitive mindset, regional-global co-operation
Objavljeno: 25.10.2022; Ogledov: 621; Prenosov: 71
Celotno besedilo (5,96 MB) |
27. Percepcija ilegalnih migracija u državama na području bivše JugoslavijeAna Mirenić, 2023 Opis: Problem migracija nastalih zbog ratnih i drugih okolnosti u zemljama Jugozapadne Azije, prije svega Siriji, Iraku, Iranu, Afganistanu te njihov utjecaj na stvaranje javnog mnijenja i percepcije o kulturološkim razlikama i sigurnosnim rizicima osnovni je istraživači je zadatak doktorske disertacije „Percepcija ilegalnih migracija u republikama na području ex Jugoslavije“. Iz postavljenih ciljeva proizlaze sljedeće hipoteze: Hipoteza 1: U percepciji stanovništva o migrantima te utjecaju ilegalnih migracija na sigurnost društva najveću ulogu imaju mediji. Hipoteza 1 je istraživanjem u potpunosti potvrđena. Hipoteza 2: Zbog različitog stupnja razvoja i svoga statusa u odnosu na Europsku uniju postoji i različito javno mnijenje stanovnika država koje su nastale na području bivše Jugoslavije. Hipoteza 2 nije u potpunosti potvrđena.
U prvom dijelu disertacije analizirali smo rezultate prve faze istraživanja provedene online anketom u kojoj je fokus bio na sigurnosnim i kulturološkim aspektima migrantske krize kroz percepciju stanovništva republika bivše Jugoslavije, kao i utjecaj medija na stvaranje mišljenja. Istraživanje je pokazalo da mediji imaju najveću ulogu u stvaranju percepcije stanovništva. U drugoj fazi istraživanja provedena je analiza medijskih objava na temu ilegalnih migranata na tzv. Balkanskoj ruti. I ovaj je dio istraživanja potvrdio kako mediji imaju iznimno veliki utjecaj na percepciju stanovništva uopće, pa tako i na poglede vezano za područje sigurnosti. Kroz treću fazu istraživanja u kojoj su provedeni polustrukturirani intervjui s ciljnim skupinama (mediji, civilne/nevladine organizacije, lokalne/regionalne/državne vlasti i predstavnici vojske/policije) generirani su podaci bazirani na sinergiji istraživanja stavova i mišljenja spomenutih društvenih skupina koji na različite načine mogu imati vezu s migrantima i migracijama. Treća faza istraživanja potvrđuje kako je fokus diskusije o migrantima snažniji u zemljama koje su imale više doticaja s migrantima. Isto tako, generalno gledajući, puno kritičniji prema migrantskoj populaciji su predstavnici lokalne samouprave, vojske i policije, nego predstavnici medija i nevladinih organizacija. Naravno, iznimaka i ovdje ima, što je pokazano u analizi rezultata.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: migranti, sigurnosni izazovi, migrantska kriza, Balkanska ruta, javno mnijenje, komunikacija, kulturološke razlike, migracije
Objavljeno: 27.10.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 11
Celotno besedilo (13,55 MB) |
