Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Varnost je tudi prvina vsakega nacionalnovarnostnega sistema ali mednarodne organizacije, kot sta Evropska unija (EU) in Nato (angl. North Atlantic Treaty Organisation). Med vso evolucijo človeštva so se spreminjali tudi varnostni izzivi, tveganja, pravo, varnostne institucije itn., takšne spremembe pa zahteva tudi današnji sodobni čas, imenovan digitalna doba. Digitalna doba je človeku prinesla veliko pozitivni stvari, a hkrati tudi negativnih, ki se odražajo v sodobnih varnostnih tveganjih v umetnem prostoru, ki ga je ustvaril človek s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Umetni oziroma t. i. kibernetski prostor prinaša veliko izzivov na področju nacionalnega in mednarodnega prava ter v institucionalni ureditvi, pa tudi v razumevanju terminologije, ki v svetovni strokovni javnosti ni enotna. Kibernetski prostor ne predstavlja zgolj grožnje nacionalnovarnostnemu sistemu, temveč tudi mednarodnemu in tudi človeku. Zato je v sodobnem fizičnem svetu treba upoštevati tudi vzporedni virtualni svet, imenovan kibernetski prostor, ki ne pozna fizičnih oziroma ozemeljskih meja, a močno vpliva na vse oblike varnosti. Tako so se razvile nove oblike varnostnih groženj, nastajajo nove dileme in novi izzivi, na katere sta se mednarodna skupnost kot tudi Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) odzvali različno, z različnimi pravnimi in institucionalnimi ureditvami. Temu botruje tudi terminološka neenotnost strokovne javnosti, ki se kaže v različnem razumevanju in poimenovanju termina, npr. informacijska varnost, kibernetska varnost in kibernetska obramba. Vsebina tega dela je raziskovanje pravne in institucionalne ureditve kibernetske varnosti in obrambe RS, pri čemer smo uporabili deduktivni pristop. V uvodu tega dela je predstavljena terminološka zagata, ki vpliva na ustrezno zagotavljanje kibernetske varnosti in obrambe, pojasnjeni so teoretični in praktični vidiki sodobne varnosti, njenih izzivov, s poudarkom na pravni in institucionalni ureditvi kibernetske varnosti in obrambe. V praktičnem delu je opravljena analiza pravne in institucionalne ureditve držav članic EU in Nata ter RS, razčlenjene so pravne podlage, ki posredno ali neposredno vplivajo na zagotavljanje kibernetske varnosti in obrambe, ter narejena primerjalna analiza posameznih držav s področja zagotavljanja kibernetske varnosti in obrambe. V zaključnem delu so podani predlogi za izboljšanje pravne in institucionalne ureditve kibernetske varnosti in obrambe RS, znotraj katerih so smiselno povzete prednosti ter slabosti sedanje ureditve.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 24.03.2020; Ogledov: 2018; Prenosov: 291
Celotno besedilo (5,74 MB)