Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo
Ema Gaber, 2016

Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je bilo obdobje, ki ga je najbolj zaznamovala vojna na območju bivše Jugoslavije. V spopadih je prihajalo do resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, nad katerim so oborožene sile izvajale hude zločine, ki jih je vrsta mednarodnih pravnih aktov označevala kot prepovedane. Že po dveh letih spopadov je bilo jasno, da vojna predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Po številnih neuspešnih posredovanjih je Organizacija združenih narodov ustanovila Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, z namenom, da kaznuje osebe, odgovorne za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na območju bivše Jugoslavije. Trije glavni organi Sodišča - Senat, Urad tožilca in Tajništvo - skupaj delujejo za doseg namena Sodišča. Sodišče je končalo dolgo obdobje nekaznovanosti za vojne zločine. Izoblikovalo je način, po katerem se lahko preganja tudi najhujše zločince, hkrati pa varuje pravice njih in drugih udeležencev v postopku. V štiriindvajsetih letih obstoja je na različne načine prispevalo k razvoju mednarodnega prava in ustanovitvi drugih mednarodnih kazenskih sodišč.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mednarodno kazensko sodišče, Organizacija združenih narodov, kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vojni zločini, državljanske vojne, razpad Jugoslavije, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3110; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (807,98 KB)

2.
Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenski sodišči
Ema Gaber, 2021

Opis: Po obdobju, poznanem po ustanavljanju številnih različnih ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč in tribunalov, smo sedaj priča novemu obdobju, v katerem ta sodišča postopoma zapirajo svoja vrata. Čeprav so uspešno opravljala svoje delo, nekaterim izmed njih v predvidenem roku trajanja vseeno ni uspelo opraviti vsega, kar jim je bilo zadano. Sčasoma so postala prevelika in stroškovno prevelik zalogaj za količino dela, ki jim je ostala. To je vodilo do oblikovanja in ustanavljanja novih, posebnih institucij, zadolţenih, da kot nasledniki teh sodišč dokončajo njihovo delo. Eno izmed prvih tovrstnih institucij predstavlja Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenski sodišči, ki ga splošno sprejeto skrajšano poimenujemo Mehanizem. Leta 2010 je bil kot majhna, začasna in učinkovita institucija ustanovljen, da izvršuje temeljne funkcije Mednarodnih kazenskih sodišč za Jugoslavijo in Ruando. Zasnova, organizacija in delovanje Mehanizma, kljub nekaterim razlikam, namenjenim zagotavljanju Mehanizma kot majhne in učinkovite strukture, izraţajo očiten namen zagotavljanja kontinuitete njegovih dveh predhodnic. Kljub temu, da je Mehanizem produkt natančnega načrtovanja, njegovi snovalci nekaterih zadev niso uredili ali celo niso mogli predvideti. Neurejeno je ostalo vprašanje teţe, ki naj jo Mehanizem pripisuje sodni praksi in precedensom svojih dveh predhodnic, kar je bistvenega pomena za zagotavljanje kontinuitete in ohranjanje njune zapuščine. Mehanizmu je bilo prepuščeno, da se sam opredeli glede vprašanja, kolikšen pomen bi moral oziroma bo pripisoval praksi in precedensom teh dveh sodišč. Drugo, tisto nepredvidljivo zadevo pa je predstavljala aretacija sodnika Akaya, ki je kot sodnik Mehanizma uţival diplomatsko imuniteto, kar je močno vplivalo na Mehanizem in mednarodno kazensko sodstvo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mehanizem, Mednarodni kazenski sodišči, kontinuiteta, sodna praksa, diplomatska imuniteta
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 907; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh