Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razmerje med neizpolnitvijo in izpolnitvijo z napako
Jakob Elikan, 2021

Opis: Diplomsko delo obravnava tradicionalno polemično vprašanje v kontinentalnih pravnih ureditvah, ko dolžnik namesto dogovorjenega izpolni nekaj drugega, kar ne ustreza premetu pogodbe (aliud). V praksi pa je včasih sila težko presoditi, ali gre res za drug predmet ali pa je predmet sicer pravi, samo nekoliko slabši (peius). Dilema klasičnih rimskih pravnikov, ali je skisano vino še vedno vino, je v nekaterih ureditvah – tudi v slovenski – še vedno aktualna, saj se v kazuistiki še vedno pojavljajo tovrstni primeri. Teoretično izhodišče slovenske ureditve je, da gre v primerih aliuda za neizpolnitev v smislu zamude. Obligacijski zakonik sledi teoriji kavze (causa), kjer je pomembno vprašanje, kaj je bil namen pogodbe in če izpolnitev v tem pogledu ustreza zavezi iz pogodbe. Sodna praksa temu (še) sledi. Del novejše teorije kot pragmatično zastopa stališče, da je prevzem izpolnitve tista kritična točka, do katere ima upnik še možnost izbire, ali bo uveljavljal sankcije zaradi aliuda ali zaradi peiusa. V skrajni posledici lahko oba instituta pripeljeta do razdora pogodbe, vendar se pomembno razlikujeta v rokih zastaranja oziroma prekluzije ter predpostavkah, zlasti glede pravočasnega grajanja napak. Med ugotovitvami dela je, da v slovenski civilistični teoriji obstajajo pomisleki glede trenutno veljavne normativne ureditve razmerja aliud-peius, ni pa enotnega pogleda na možne rešitve. Pričakovati je, da bo s časom prišlo do transplantacije nove nemške ureditve ali pa bo Slovenija ubrala lastno smer razvoja, ki jo bo narekovala zlasti sodna praksa skozi prizmo trenutka prevzema (napačne) izpolnitve.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: obligacijsko pravo, kršitev pogodbe, neizpolnitev, izpolnitev z napako, odškodnina
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 504; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (450,06 KB)

2.
Ustavni vidiki kvazikazenskega postopka
Jakob Elikan, 2023

Opis: Magistrsko delo obravnava dva instituta odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca iz krivdnih razlogov kršitev na strani delavca z vsemi znaki kaznivega dejanja: redno in izredno odpoved, kakor sta urejeni v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem se posebej osredotoča na zakonsko formulacijo »znaki kaznivega dejanja« ter na razumevanje in uporabo te kazenskopravne sintagme v civilnem (delovnopravnem) sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe. Ugotavlja, v kakšni meri so v takšnem kvazikazenskem postopku upoštevani kazenskopravni instituti (krivda, protipravnost itd.) in temeljna kazenskoprocesna jamstva (pravica do poštenega sojenja, domneva nedolžnosti, ekskluzijska pravila itd.). Delo obenem predstavi oba instituta skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen analizira obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki v najširšem smislu zadeva obravnavano tematiko, pa tudi domačo in tujo ustavnosodno prakso ter posamezne primere iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Posebej se posveča vsem procesnim vidikom izredne ali redne odpovedi delovnega razmerja, kakor tudi prepletenosti in soodvisnosti delovnopravnega in kazenskega postopka, ki pogosto tečeta sočasno. Magistrsko delo je obenem primerjalnopravni prikaz ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi hujših kršitev obveznosti v različnih jurisdikcijah. V sklepnem delu s primerjalno analizo in sintezo pokaže ključne točke veljavne zakonske ureditve, ki bi lahko bile predmet ustavnosodne presoje ali presoje kršitev konvencijskih pravic. Kritično ovrednoti dosedanji razvoj institutov ter ponudi (ustavno/konvencijsko) manj sporno nomotehnično rešitev. Magistrsko delo je tako tudi prispevek k širši razpravi o ustreznosti veljavne zakonske ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi najhujših kršitev s strani delavcev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kvazikazenski postopek, ustavne in človekove pravice, redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, pravica do poštenega sojenja
Objavljeno: 17.01.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (774,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh