Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Porast kriminala je mednarodni problem. Zaradi tega se več kot polovica evropskih držav srečuje oziroma spopada s problematiko prezasedenosti zaporov. Na zaporsko populacijo v veliki meri med drugim vpliva tudi povratništvo, saj je delež povratnikov med vsemi obsojenci lahko tudi 50-odstotni. V boju proti povratništvu in posledično zmanjšanju prezasedenosti zavodov so bile ustanovljene probacijske službe. Slovenija je leta 2018 pridobila organ za probacijo. Namen naše naloge je bil, da skozi evalvacijo ugotovimo, ali je probacija v Sloveniji (ne)učinkovita in kakšen vpliv je imela na slovenski zaporniški sistem ter družbo. Raziskava je bila razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili delovanje javnih politik in njihove akterje. Predstavili smo tudi delovanje Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprave za probacijo, ki delujeta znotraj Ministrstva za pravosodje. Poleg tega smo opredelili pojma povratništvo v kaznopravnem pomenu in zaporsko populacijo. Na koncu teoretičnega dela smo naredili primerjavo z ostalimi evropskimi državami. V empiričnem delu smo opredelili raziskovalni problem, tri zastavljene teze, namen in cilje naloge ter metodologijo. Za pomoč pri evalvaciji in doseganju ciljev naloge smo si zastavili tri teze in dve od njih potrdili. Probacija je pripomogla k zmanjšanju zaporske populacije in povratništva, vendar je v drugem letu izvrševanja zaključila manj kot plovico vseh nalog. Probacija prav tako ni dostopna vsem nekdanjim obsojencem. Če bi lahko rešili ti dve področji probacije, bi lahko opazili še boljše rezultate pri resocializaciji obsojencev in zmanjšanju števila povratnikov. Kljub temu pa lahko sklenemo, da je bila ustanovitev probacije pravilna odločitev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: povratništvo, povratnik, probacija, sankcija, javna politika, evalvacija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 564; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1003,88 KB)