Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini
Katja Žaler, 2019

Opis: Nasilje v družini je pereč družbeni problem že vse od antičnih časov dalje. Ne definira ga stopnja izobrazbe, finančni status ali starost. Prisoten je v vseh kulturah in religijah. V okviru diplomske naloge se osredotočamo na zmanjševanje in preprečevanje nasilja v družini ter ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve nasilja. Raziskava navedenega področja zaradi kompleksnosti problema zahteva njegovo spoznanje in razumevanje v celoti. Za načrtovanje in ukrepanje v smeri preprečevanja nasilja v družini in zagotavljanje varnosti žrtve je potreben sistemski pristop. Ta je zagotovljen z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini, ki je temeljni predpis obravnavanega področja. Zakon prvi opredeli različne oblike nasilja v družini ter uzakoni obvezno sodelovanje različnih organov pri obravnavi konkretnega primera nasilja v družini. V diplomski nalogi smo raziskali možnosti ukrepanja z različnih pravnih področij. Osredotočili smo se na ukrepe za zagotovitev varnosti žrtve nasilja po ZPND ter njihovo izvajanje v praksi. ZPND je z uzakonitvijo dodatnih civilnih ukrepov za zagotovitev varnosti povečal obseg ukrepov, ki so žrtvi na voljo. Poleg civilnih ukrepov problematika nasilja v družini sega tudi na kazenskopravno področje. V okviru primerjalne metode smo opravili primerjavo ukrepov med seboj ter jih vsebinsko opredelili. Po celoviti obravnavi problema smo prišli do ugotovitve, da je koordinacija in dopolnjevanje različnih pravnih področij in organov nujno potrebna.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 1995; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (743,21 KB)

2.
Položaj žrtve nasilja pri urejanju preživnine za otroke
Katja Žaler, 2021

Opis: Nasilje v družini prežema velik del slovenske družbe. V kar 90,8 % so povzročitelji nasilja moški. Oče kot povzročitelj nasilja ima starševsko dolžnost preživljanja svojih otrok. Družinski zakonik v 6. členu določa starševsko skrb kot celoto vseh obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Zakon o preprečevanju nasilja v družini pa izrecno ne opredeli neplačevanja preživnine kot oblike ekonomskega nasilja, omogoča pa subsumpcijo pod zadnji del zakonske opredelitve ekonomskega nasilja. Ob prisotnosti nasilja v družini je urejanje preživnine za otroke polno ovir, ki lahko celo pretehtajo nad uveljavljanjem otrokove pravice do preživnine. Ženska, ki je preživela nasilen odnos in zbrala moč za odhod, se zaradi doživljanja različnih oblik nasilja znajde v situaciji finančne, telesne in psihične izčrpanosti. Prostovoljnega plačevanja preživnine za otroke v primeru nasilja v družini skorajda ni mogoče pričakovati. Veliko verjetnejša je situacija nadaljevanja izvajanja ekonomskega nasilja nad otroki, ki tako postanejo neposredne žrtve nasilja s strani svojega očeta. Problematika urejanja preživnine za otroke je poleg psihofizičnih posledic preživetega nasilja tudi v dolžini sodnih postopkov, ki v povprečju trajajo sedem mesecev. Žrtev nasilja ima za čas trajanja postopka možnost vložitve predloga za izdajo začasne odredbe za pridobitev preživnine za otroke. Začasna odredba omogoča hitro ureditev spornega razmerja. Sodišča so z znižanjem pravnega standarda ogroženosti otroka ponovno vzpostavila zagotavljanje največje koristi otroka in se zavzela za spoštovanje starševske dolžnosti preživljanja otrok.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nasilje v družini, ekonomsko nasilje, preživnina za otroke, korist otroka, začasne odredbe
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 648; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh