Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strokovni svet za policijsko pravo in policijska pooblastila - problem razlaganja prava
Klara Podnar, 2019

Opis: Diplomsko delo obravnava dve različni tematiki in ju medsebojno povezuje. Prva je teorija prava v delu, ki se nanaša na razlaganje prava. V teoretičnem delu diplomskega dela so tako poleg osnovnih pojmov obravnavani tudi razlagalni argumenti. Druga tematika pa je Strokovni svet za policijsko pravo in policijska pooblastila. Svet je organ znotraj policije, ki skrbi za poenotenje policijskih postopkov in razreševanje vprašanj s področja policijskega prava, ki se pojavijo v operativi ali sistemu samem. Prvi cilj diplomskega dela je pregledati literaturo s področja policijskega prava, policijskih pooblastil in teorije prava v delčku, ki se nanaša na razlaganje pravnih aktov. Drugi cilj diplomskega dela je spoznati, kako Svet deluje, načine, na katerih temeljita njegovo delovanje in odločanje, ter se seznaniti s konkretnim delom oziroma primeri, ki so bili naslovljeni na Svet. Ugotovili smo, da Svet lahko razlaga normativne pravne akte, vendar te razlage nimajo obvezujoče moči. Svet je namreč le posvetovalno telo in tako njegova mnenja ne morejo biti obvezujoča. Zastavljen namen ni bil v celoti izpolnjen, saj je presegal obseg diplomskega dela. Tako smo lahko samo za en primer opredelili, katere vrste razlagalnih argumentov so v njem uporabljene. Izkazalo se je, da gre za jezikovno, logično in namensko razlago.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 1861; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Privilegij zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku
Klara Podnar, 2022

Opis: V delu obravnavamo procesno jamstvo privilegij zoper samoobtožbo z vidika kazenskega in prekrškovnega postopka. Ugotavljamo, ali sta vsebina in obseg privilegija v obeh postopkih enaka in v kakšnem odnosu sta oba postopka z ustavno zagotovljenim privilegijem iz 29. člena Ustave Republike Slovenije. Naš namen je bil ugotoviti položaj in vsebino privilegija zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku ter ju med postopkoma primerjati. Glavni cilj magistrskega dela pa je predvsem jasno podana vsebina privilegija zoper samoobtožbo v obeh obravnavanih postopkih. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi s študijem strokovne literature, z uporabo analitične in normativne metode, s pregledom sodne prakse na področju privilegija zoper samoobtožbo ter s sociološko metodo strukturiranega intervjuja. Ugotovili smo, da je privilegij zoper samoobtožbo pravica osebe tako v kazenskem kot v prekrškovnem postopku, pri čemer razlik v vsebini privilegija med postopkoma ni. Za oba postopka namreč velja uporaba 29. člena Ustave Republike Slovenije in neposredna uporaba 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki skladno z načeli poštenega postopka vključuje tudi privilegij zoper samoobtožbo. Ugotovili smo, da je obseg varstva privilegija v nekaterih primerih hitrega prekrškovnega postopka nižji, vendar je to po mnenju Ustavnega sodišča Republike Slovenije ustrezno glede na težo kršitev v hitrem postopku. Z našim delom smo k znanosti dodali na ta način, da smo med seboj primerjali ureditev privilegija v obeh postopkih in osvetlili njegov pomen v prekrškovnem postopku, saj menimo, da je treba prekrškovni postopek kot del kaznovalnega prava v Sloveniji potisniti v ospredje znanstvenih debat na tem področju. Prav manjša intenzivnost prekrškov v primerjavi s kaznivimi dejanji lahko namreč hitro postane razlog za zanemarjanje in zlorabo človekovih pravic, kar je v luči pravne države nesprejemljivo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prekrškovni postopek, kazenski postopek, privilegij zoper samoobtožbo
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 824; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (815,47 KB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh