1. |
2. Državljanska vojna v luči mednarodnega pravaLara Kaiser, 2016 Opis: Osrednja ideja magistrskega dela je predstaviti in opredeliti se do še vedno trajajoče državljanske vojne v Siriji, ugotoviti razloge, zaradi katerih je do slednje prišlo, opredeliti se do vseh, v konflikt vpletenih akterjev, tako notranjih kot zunanjih, ter slednje povezati z mednarodnim pravom, katero predstavlja osnovo za mednarodne intervencije na tujih ozemljih suverenih držav s strani mednarodne skupnosti. Sledeče delo se tako začenja z opredelitvijo pojma države in njenih temeljnih pojmov, nadaljuje s področjem vojne in državljanske vojne, opisuje mednarodno pravo in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter preide na revolucionarnost arabske pomladi, katere sprožitev v začetku leta 2010 je igrala ključno vlogo pri nastanku dogodkov v Siriji. Delo prav tako predstavlja Sirijo in njeno zgodovino, demografijo, etnično in versko heterogenost ter vladajoči politični režim od njene osamosvojitve dalje. Magistrsko delo podaja kritičen pogled na odnos in reakcije mednarodne skupnosti, njeno impotenco in indiferenco pri dolgotrajnem iskanju rešitve kot tudi neuspele poskuse posredovanja iz razloga končanja državljanske vojne v Siriji, ki je povzročila največjo humanitarno krizo moderne zgodovine.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: državljanska vojna, arabska pomlad, človekove pravice in temeljne svoboščine, mednarodno pravo, Sirija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 4190; Prenosov: 162
 Celotno besedilo (937,84 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Analiza vpliva finančne in gospodarske krize na kmetijstvo v zgornjem PosočjuLara Kalčič Leban, 2018 Opis: Kmetijstvo je gospodarska dejavnost, katere temeljna naloga je zagotavljanje zadostne preskrbe s hrano. Hrana je ena izmed osnovnih potreb človeka. Kmetijstvo jev finančno-gospodarski krizi (v nadaljevanju kriza)sorazmerno malo prizadeto v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Kriza pogosto prinaša gospodarske izzive in izpostavlja vprašanja glede prihodnosti.Na razvoj slovenskega kmetijstva imajo poleg naravnih in strukturnih značilnosti velik vpliv tudi razmere na evropskem in svetovnih trgih. Ponudba in povpraševanje na svetovnih trgih vplivata na raven svetovnih cen ter tudi na cene kmetijskih proizvodov na evropskem in slovenskem trgu. Slovensko ozemlje velja za deželo, ki nima ugodnih naravnih in družbenih razmer za kmetijstvo. Pretežno hribovit svet, neugodno podnebje in prst znižujejo produktivnost kmetijstva. Največji problem pa je razdrobljenost kmetijskih zemljišč in s tem veliko število majhnih kmetij. Na kmetijstvo Zgornjega Posočja lahko gledamo z dveh zornih kotov. Na eni strani lahko vidimo, da so naravne danosti za rentabilno kmetijsko pridelavo neugodne. Razdrobljena kmetijska zemljišča in razgiban relief onemogočajo uporabo sodobne mehanizacije. Pogled z druge plati pa nam da popolnoma drugačno sliko. Lahko bi rekli, da so zaradi naravnih danosti razmere za kmetovanje nekaj posebnega. Naravno okolje je zelo dobro ohranjeno. Velik del območja sodi v širše vodovarstveno območje, kar omogoča naravi prijazne načine kmetovanja (ekološka, sonaravna in integrirana pridelava). Čeprav naravne danosti za specializirano kmetijstvo na območju Zgornjega Posočja niso ugodne in največkrat onemogočajo uporabo sodobne mehanizacije, pa so možnosti samooskrbe posameznega gospodinjstva zadostne.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2207; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,14 MB) |
9. Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmiLara Kodran, 2018 Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 11756; Prenosov: 735
Celotno besedilo (817,01 KB) |
10. Učinkovitost pravnega sredstva pred Evropskim sodiščem za človekove praviceLara Kodran, 2021 Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice v skladu z načelom subsidiarnosti na mednarodni ravni skrbi za varstvo posameznikovih temeljnih pravic, saj zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v prvi vrsti predstavlja ključno nalogo in odgovornost vsake države članice Sveta Evrope, da se v nacionalnem in tudi mednarodnem prostoru lahko smatra za demokratično in pravno državo. Zaradi prevelike obremenjenosti Evropskega sodišča in tendence v smeri dejstva, da to Sodišče še naprej obdrži svojo odločilno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin širom evropskega kontinenta, so bili uvedeni novi kriteriji, ki so posameznikom omejili dostop do Strasbourškega sodišča. Na Evropsko sodišče se tako obračajo tisti posamezniki, ki pred domačimi sodišči niso uspeli dokazati kršitev svojih konvencijskih pravic in svoboščin. Države članice Sveta Evrope pa nosijo obveznost, da sodbe, pri katerih se pojavljajo kot kršiteljice, pravilno izvršijo v nacionalnem pravnem redu, saj izvrševanje sodb Evropskega sodišča predstavlja enega od ključnih dejavnikov, od katerega je odvisna učinkovitost evropskega pravega sredstva. Za nadzor nad izvrševanjem sodb strasbourškega sodišča je v prvi vrsti pristojen Odbor ministrov, ki kot politično telo, za izvajanje učinkovitega nadzora, potrebuje kooperacijo ostalih organov Sveta Evrope. Kadar pa država podpisnica Evropske konvencije, sodbe Evropskega sodišča ne more ali ne želi izvrši v nacionalnem pravnem redu, ima posameznik delno odprto možnost, da se ponovno obrne na konvencijske organe.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, učinkovitost evropskega pravnega sredstva, izvrševanje sodb ESČP, kriteriji dopustnosti zadeve pred ESČP
Objavljeno: 16.12.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 81
Celotno besedilo (745,94 KB) |
