1.
DNK kot materialni dokaz v kazenskem postopkuLien Ličen, 2020
Opis: DNK v kazenskem postopku velja kot eden najtrdnejših dokazov zoper obdolžence in dokazuje njihovo prisotnost na kraju dejanja. Vendar je kljub temu potrebno pri tem imeti v mislih, da sam DNK ne pomeni dokaza, da je obdolženi oziroma osumljeni storil kaznivo dejanje, temveč dokazuje zgolj njegovo prisotnost na kraju ali stik s predmeti, ki so bili najdeni. Preiskovalcem pomeni torej zgolj pomoč, da s pomočjo drugih preiskovalnih metod obdolžencu dokažejo krivdo. Začetki uporabe DNK v kazenskem postopku sodijo v 80. leta prejšnjega stoletja in z razvojem tehnologije se je razvila tudi zanesljivost dokaznega postopka. DNK sodi med tako imenovane biološke sledi, zaradi česar je v pravni regulativi podvržen strogim merilom, saj njegova uporaba pomeni enega največjih posegov v osebno integriteto in zasebnost ljudi. Z razvojem tehnologije in preiskovalnih metod ter povečevanjem varnostnih tveganj se je povečala tudi potreba po pravni ureditvi področja uporabe DNK metodologije. Pravna stroka mora tako pri urejanju tega področja iskati optimalno ravnovesje med interesom javnosti pri zagotavljanju splošne varnosti in kaznovanju storilcev kaznivih dejanj na eni strani ter varstvom zasebnosti in človekove integritete na drugi strani. Diplomska naloga se poleg pravne ureditve v Sloveniji in sodne prakse, ukvarja tudi z analizo mednarodno pravnega vidika, ki je vse bolj pomembna v luči globalizacije varnostnih vprašanj in preiskovanja mednarodnega kriminala
Najdeno v: osebi
Ključne besede: DNK, biološke sledi, kazensko pravo, dokazni postopek, forenzične preiskave
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 1451; Prenosov: 97
Celotno besedilo (789,53 KB)
