1.
Sodstvo v srednjem veku na slovenskemLuka Milavec, 2019
Opis: O sodstvu na ozemlju današnje Slovenije v zgodnjem srednjem veku ni veliko znanega, vendar pa vemo, da se je najverjetneje izvajalo v obliki več, na katerih so se opravljale vse bistvene upravne in sodne dejavnosti. V obdobju fevdalizma se pojavi pojem patrimonializacije, katerega posledica je nastanek velikega števila sodišč na ozemljih teritorialnih zemljiških gospostev, ki imajo nad svojim prebivalstvom pristojnost za sodstvo v vseh zadevah razen zoper najtežja kazniva dejanja. Tudi v tem še dokaj zgodnjem obdobju srednjega veka se za ugotavljanje obtoženčeve krivde uporabljajo razni instituti božjih sodb, priseg in prisežnih pomočnikov, ki so pri ugotavljanju dejanske krivde obtoženca v najboljšem primeru dvomljive narave. Po papeški revoluciji v 12. stoletju pa začne božje sodbe in podobne institute nadomeščati inkvizitorni kazenski postopek, ki so ga posvetna sodišča prevzela od Rimskokatoliške cerkve. Ta postopek je bil za obdolženca izrazito neugoden, dopuščal je uporabo torture, njegov namen pa je bil v prvi vrsti zaščita države in ne posameznika - oškodovanca. Pri pisanju diplomske naloge sem uporabil analitično metodo zbranih del, tej analizi pa sem dodal lastna mišljenja o postavljenih hipotezah in ugotovitvah. Namen diplomskega dela je bila zgoščena predstavitev sodstva v srednjem veku in vplivanja družbenih dejavnikov na njegovo evolucijo, nekoliko sem se osredotočil tudi na srednjeveški kazenski postopek. Ugotovil sem, da je srednjeveški inkvizitorni postopek v določenih dejavnikih soroden sodobnemu kazenskemu mešanemu modelu, zlasti v prevladujoči vlogi sodišča.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 3150; Prenosov: 318
Celotno besedilo (797,90 KB)
