Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštituciji
Magda Lužar, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 741; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
5.
6.
7.
Inovacije v organizacijah kot posledica pandemije covid-19
Gordana Poštrak, 2022

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 386; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (497,69 KB)

8.
9.
10.
Analiza samoocene učiteljev, ki poučujejo romske otroke na osnovnih šolah
Magda Dragan, 2012

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo učiteljev pri poučevanju romskih otrok. Iskali smo odgovore na vprašanje, ali učitelji romskih otrok menijo, da je njihovo poučevanje v osnovni šoli uspešno. Želeli smo tudi poiskati močne in šibke točke usposobljenosti učiteljev ter morebitne rešitve, kako izboljšati njihovo usposobljenost, da bo poučevanje romskih otrok uspešnejše v smislu večje prisotnosti in učne uspešnosti. Tako smo subjektivno oceno učiteljev romskih učencev o svoji usposobljenosti merili s pomočjo intervjujev z devetimi učitelji na treh osnovnih šolah na Dolenjskem. V uvodnem delu predstavljamo izhodišča za raziskovanje, nato sledi šest konceptualnih zaokroženih poglavij. V drugem predstavljamo splošne značilnosti romske skupnosti in pravno podlago, na kateri sloni njeno izobraževanje. V tretjem poglavju skušamo orisati dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost romskih otrok, in sicer bivalne razmere, pomen kulture in jezika ter vpliv družine na izobraževalni proces. V četrtem poglavju orišemo vlogo učiteljev, ki poučujejo romske otroke, vlogo romskih pomočnikov in model poučevanja na novomeški Osnovni šoli Bršljin kot primer dobre prakse. Peto poglavje je namenjeno empiričnemu delu, kvalitativni raziskavi, šesto pa raziskavo zaokrožuje, saj v njej predstavljamo njene zaključke. Z raziskavo ugotavljamo, da so učitelji za delo z romskimi učenci ustrezno izobraženi in svoje delo ocenjujejo kot uspešno, ob tem pa izpostavljajo, da za svoja prizadevanja niso ustrezno nagrajeni. Nadalje ugotavljamo, da na uspeh oziroma neuspeh romskih učencev pomembno vpliva okolje, iz katerega izhajajo, predvsem odnos njihovih staršev do šole in poučevanja. Če starši ne vidijo pomena v izobraževanju, potem tudi romski otroci šole ne obiskujejo redno in ne sodelujejo pri pouku, ne pišejo domačih nalog. Kot rešitev nakazujemo potrebe po aktivnem vključevanju staršev v proces izobraževanja romskih otrok, vključevanje Romov v predšolsko vzgojo in potrebo po načrtovanju drugačnih metod izobraževanja. Predvsem pa se je izkazalo, da brez skupnih prizadevanj ter spoštovanja in razumevanja tako države na eni kot tudi romske skupnosti na drugi strani boljših rezultatov na področju izobraževanja Romov ne bo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Romi, romska skupnost, položaj romske skupnosti, izobraževanje, poučevanje romskih učencev, vloga učiteljev, metode poučevanja, učni uspeh romskih učencev
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 933; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh