Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spregled pravne osebnosti v slovenski sodni praksi
Mark Grossman, 2019

Opis: Diplomsko delo (Spregled pravne osebnosti v slovenski sodni praksi) se ukvarja s spregledom pravne osebnosti, to je oblika odgovornosti družbenika za obveznosti družbe v določenih, zakonsko predpisanih primerih. Delo namenja največ pozornosti jamčevalnemu spregledu, vendar ne zanemari pripisnega spregleda in mogočih smeri učinkovanja spregleda pravne osebnosti. Poleg analize sodne prakse posveča veliko pozornosti tudi samemu institutu spregleda pravne osebnosti, njegovemu razvoju in uporabi v drugih državah. Da se delo lahko celostno ukvarja z obravnavano temo, pozornost posveča tudi oblikam družb, ki jih pozna slovensko pravo in se krajše seznani tudi s sodno prakso kot pravnim virom. Glavni namen diplomskega dela je pregled vseh dostopnih sodnih odločb na temo spregleda pravne osebnosti v slovenski sodni praksi in njihovo vrednotenje. Namen diplomskega dela je predvsem z jezikovno in primerjalno metodo analizirati dostopno sodno prakso in oblikovati uporabne zaključke, hkrati pa predstaviti temeljne vidike instituta spregleda. Tako upamo, da se bo diplomsko delo vsaj do neke mere seznanilo z institutom spregleda pravne osebnosti predvsem v Sloveniji in v slovenski sodni praksi. Za določene težave, ob katere se diplomsko delo obregne, za njihovo obravnavo zaradi omejitev nima zadosti časa, napoti tudi na ustrezno literaturo.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 2389; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (789,49 KB)

2.
Pravo in umetna inteligenca
Mark Grossman, 2021

Opis: Uporaba umetne inteligence se čedalje bolj širi, posledično pa je tudi njen vstop v vsakodnevno življenje neizogiben. Njen prihod prinaša mnogo dobrega ter neredko vodi napredek in razvoj, hkrati pa je lahko tudi predmet zlorab. Do tega zavedanja je Evropska unija prišla in je v preteklih letih pričela s predzakonodajnimi postopki reguliranja umetne inteligence. Le-tem in novonastalemu Predlogu uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci magistrsko delo posveča največ pozornosti. Hkrati se ukvarja tudi z vprašanjem, kako bodo revizija sistemov umetne inteligence ter sankcioniranje z zakonodajnimi zahtevami neskladnih ravnanj pripomogli h končnemu cilju etičnega delovanja, ki ne bo posegalo v temeljne pravice posameznikov. Tako so področja regulacije, revizije ter sankcioniranja in odgovornosti tista glavna področja, s katerimi se magistrsko delo ukvarja. Našteti podrazdelki so povezani preko že omenjenega imenovalca etike. Na področju regulacije predvsem raziskujemo, kakšno je trenutno stanje varstva in tudi, ali trenutni ter prihodnji zakonodajni akti upoštevajo etiko kot vodilo pri zakonodajnem postopku in končni regulaciji. Če je zakonodaja nedvomno prvi korak, s katerim se zagotavlja etično ravnanje, je, ko govorimo o umetni inteligenci, izjemnega pomena tudi revizija. V magistrskem delu zajamemo, kako si revizijo predstavlja Evropska unija, hkrati pa ne zanemarimo tudi predstav revizije, ki jih imajo ustvarjalci sistemov umetne inteligence. Delo se tako ukvarja tudi z vprašanjem notranje ter zunanje revizije in z organi, ki naj nad sistemi umetne inteligence bdijo. Zaključimo s poglavjem o sankcioniranju ter odgovornosti, saj se predvsem pri slednji, v povezavi z umetno inteligenco pojavljajo določene posebnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropska unija, umetna inteligenca, etika, regulacija, revizija
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1226; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh