Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Neveljavnost zakonske zveze
Martina Hrovat Jericjo, 2016

Opis: Zakonska zveza je poleg zunajzakonske in istospolne partnerske zveze oblika življenjske skupnosti, ki je pravno urejena v Republiki Sloveniji. Sklenitev zakonske zveze je osebni akt in obenem pomemben pravni posel družinskega prava, zaradi česar je zelo pomembno, da je sklenjena pod točno določenimi pogoji. V diplomski nalogi bom na začetku opredelila pojem zakonske zveze, njeno sklenitev, pogoje in posledice njene sklenitve. Nato se bom osredotočila na pogoje in dejstva, ki lahko pomenijo in privedejo do neveljavnosti zakonske zveze. Neveljavnost zakonske zveze je osrednja tema diplomske naloge. Poudarek bo na razlogih neveljavnosti, njenih posledicah in pogojih. Čeprav je razveljavitev zakonskih zvez bistveno manj kot razvez, še vedno predstavljajo velik problem. Bistvo zakonske zveze je namreč, da naj bi temeljila na svobodni odločitvi, medsebojni čustveni navezanosti, obojestranskem spoštovanju, zaupanju, razumevanju in medsebojni pomoči. Seveda se lahko zgodi, da je določena zakonska zveza neveljavna, pomembno pa je dejstvo, ali je neveljavna zaradi zlovernosti enega zakonca ali obeh ali samo zaradi nesrečnega spleta okoliščin, ki se jih v trenutku sklenitve zakonske zveze ni zavedal nobeden od zakoncev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zakonska zveza, zakonski zadržki, absolutna neveljavnost, relativna neveljavnost, konvalidacija, legitimacija, razveljavitev, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2576; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (758,77 KB)

2.
Posebnosti amparo postopka
Martina Hrovat Jericjo, 2020

Opis: V veliki večini špansko govorečega sveta je t.i. amparo učinkovito pravno sredstvo za zaščito ustavnih pravic posameznika. Je specifična oblika varstva človekovih pravic, ki spominja na ustavno pritožbo ter je univerzalna in tradicionalna oblika varstva pravic. Za to obliko varstva so običajno pristojna Vrhovna in Ustavna sodišča posamezne države. Amparo postopek je latinsko ameriško izredno pravno sredstvo, v glavni meri namenjeno varovanju ustavno priznanih človekovih pravic. Varuje pravice in obveznosti posameznika pred morebitnimi nedovoljenimi posegi tako oblasti kot ostalih posameznikov. To pravno sredstvo je bilo predstavljeno na ameriškem kontinentu že sredi 19. stoletja. Čeprav so podobna pravna sredstva v Evropi začela nastajati v 20. stoletju, je večina držav latinske Amerike prevzela prav amparo postopek iz 19. stol., ki še danes velja za enega najbolj prepoznavnih sredstev zaščite človekovih ustavno priznanih pravic in ustavnega prava. Skupaj z ekspanzivnim procesom oblikovanja deklaracij o človekovih pravicah, v povezavi s pravnim sredstvom habeas corpus in habeas data so države latinske Amerike ustvarile specifično pravno sredstvo za zaščito ustavnih pravic, imenovano Amparo. Začetke amparo postopka najdemo v ustavi države Jukatan leta 1841. Amparo, kot ga poznamo danes, je nastal v Mehiki leta 1857 ter se razvil v amparo tožbo oziroma sodbo (juicio de amparo). V prvotni, originalni obliki ga še vedno lahko najdemo le v Mehiki. Amparo postopek se je v letih seveda širil in razvijal tudi v drugih državah latinske Amerike. Med drugim je bil tudi inkorporiran v Ameriško konvencijo o človekovih pravicah, natančneje v 25. členu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: amparo, recurso de amparo, juicio de amparo, subsidiarni amparo, Mehika, ustavna pritožba
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh