Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Otroci v kazenskem postopku
Maruša Malovič, 2018

Opis: Kot otroka štejemo vsako osebo, ki še ni dopolnila 18 let. V diplomski nalogi sem obravnavala otroke, vpete v kazenski postopek v dveh različnih vlogah, kot storilce in kot žrtve kaznivih dejanj. V obeh omenjenih primerih so otroci obravnavani drugače kot odrasle osebe. Razlog za to izhaja iz psihične zrelosti otroka in njegovega razvoja. Pri otrocih, storilcih kaznivih dejanj, gre za osebe s še nerazvitim čutom za moralo, hkrati pa še ne popolnoma razvito osebnostjo. Zaradi narave kaznivih dejanj otrok in razlogov, zakaj otroci v takšna dejanja zapadejo, se zanje najpogosteje uporabljajo vzgojni ukrepi. Ti velikokrat služijo tudi kot preventivni ukrep, da otrok ne izvrši kaznivega dejanja. Mladoletni storilci kaznivih dejanj se obravnavajo alternativno. Pomembno vlogo pri obravnavanju otrok storilcev kaznivih dejanj ima za države članice Evropske unije Direktiva (EU) 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku. Kadar so otroci žrtve kaznivih dejanj, se pri obravnavanju teh otrok daje poseben pomen preprečevanju sekundarne viktimizacije žrtev. Žrtve se zato obravnavajo drugače, kot bi se, če bi žrtev bila odrasla oseba. Evropska unija svojih članicam nalaga smernice obravnavanja otrok kot žrtev kaznivih dejanj in v Direktivi 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Slovenija sledi evropskim trendom glede te problematike in v zadnjih letih aktivno izboljšuje položaj otrok, kadar so ti vpeti v kazenski postopek kot žrtve kaznivih dejanj.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 2109; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh