Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razmerje med odvisno in obvladujočo družbo v dejanskem koncernu
Matevž Šteiner, 2017

Opis: Koncernsko pravo je del slovenske korporacijskopravne ureditve. Njegov temeljni namen je zaščititi odvisno družbo, njene upnike in zunanje družbenike pred posegi njej nadrejene obvladujoče družbe v koncernu. Le ta je povezava dveh ali večih samostojnih gospodarskih družb pod enotnim vodstvom in z razmerjem odvisnosti, lastne pravne subjektivitete pa nima. Koncern torej ni nova pravna oseba in samo koncernsko pravo nima statusnopravne narave, čeprav blažjih organizacijskih učinkov ne gre povsem prezreti. V prvi vrsti gre za ekonomski pojav na katerega se pravo zgolj odziva, tako da poskuša prepoznati novo nastale nevarnosti in zaščititi udeležence v pravnem prometu. Dejanski koncern je najpogostejša oblika koncerna in temelji na kapitalski udeležbi, v kolikor je ta nadpolovična pa se njegov obstoj domneva. Prikrajšanja ki jih odvisna družba utrpi preko t.i. koncernskega privilegija je potrebno nadomestiti, gre za sistem posamične izravnave. Tak sistem pa ni primeren za reševanje problematike kvalificiranega dejanskega koncerna, kjer prikrajšanj ni več mogoče jasno določiti. Slovensko koncernsko pravo jasno izoblikovanih institutov glede takšnih prikrajšanj nima, sanacijo pa lahko omogočajo splošne norme korporacijskega prava (prepovedana vračila vložka, spregled pravne osebnosti,...). V nalogi ugotavljam tudi, da med slovensko in izvorno nemško ureditvijo obstajajo bistvene sistemske razlike zaradi katerih je slovensko koncernsko pravo manj učinkovito, tako je že sam pojem v nemškem pravu razumljen kot povezava podjetij in ne gospodarskih družb, kar bistveno širi domet koncernskega prava. Nadalje seznanitev s poročilom o odvisnosti, za razliko od nemške, v slovenski ureditvi družbenikom ni dostopna neposredno temveč samo posredno, kar zadostno trditveno podlago za uporabo koncernskopravnega odškodninskega zahtevka (547. člen ZGD-1) le stežka omogoča, sam primera njegove uporabe v praksi Vrhovnega in Višjih sodišč nisem zasledil. Zato slovensko koncernsko pravo nima želenega učinka in je njegova varovalna funkcija dokaj omejena.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 2605; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (949,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh