Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Javno zasebni model financiranja inovacij za trajnostni razvoj pametnih občin
Patricija Jankovič, 2015

Opis: Raziskava je osredotočena na razvoj javno zasebnega modela financiranja inovacij za trajnostni razvoj pametnih občin. Podan je zgoščen pregled pomembnih raziskav na področju financiranja trajnostnega razvoja občin in inovacij. Problematike financiranja javnih storitev, ki je resno ogrozila ne samo razvoj novih projektov temveč tudi obstoječe, ni mogoče več reševati samo z razmeroma dobro koncipiranimi pravili in številnimi programi EU, ne da bi lokalnim skupnostim zagotovili model, ki bi odpravil njihove težave z idejami, pripravo in prijavo trajnostno naravnanih projektov ter njihova prizadevanja usmeril v drugačne načine financiranja, brez katerih razvoja občin ne bo mogoče zagotoviti. Kritično so analizirani najpomembnejši modeli inoviranja, pri čemer je za obravnavano področje najprimernejši hibridni model odprtih inovacij in faznega inovacijskega procesa. Dosedanje raziskave kažejo, da je organizacija inoviranja ključno odvisna od financiranja, glavni problem slovenske ureditve lokalne samouprave pa ni v razdrobljenosti občin, temveč v nepovezanosti in nesodelovanju akterjev. Oba modela inoviranja (klasični in odprti) sta dokazala učinkovitost v gospodarstvu. Ovrednotili smo njun pomen za uporabo v lokalnih skupnostih, pri čemer smo izhajali iz nujnosti analogije med pametnimi mesti in pametnimi občinami. Poudarek trajnostnega razvoja pametnih mest je z vidika koncentracije prebivalstva razumljiv, vendar pa so razvojne naloge v manjših občinah enako kompleksne. Razlika je le v manjšem in obvladljivejšem procesu, nikakor pa ne v pomembnosti ali potrebi izvajanja razvojnih nalog. V empiričnem delu smo izvedli anketo med občinami v Republiki Sloveniji in imeli 24-odstotni odziv občin, v katerih živi petina slovenskega prebivalstva. Podatki so nam omogočili vpogled v obdobje 2005–2012, anketna vprašanja pa so zajela število in vrednost projektov po vrsti financiranja, število strokovnih sodelavcev, zadolženih za pridobivanje sredstev za investicije iz programov EU, ter njihovo izkušenost, število in vrednost projektov s kakršnokoli obliko javno zasebnega partnerstva, deleže veljavnih koncesij podjetjem v večinski zasebni lasti, število investicijskih projektov, pri katerih je občina nastopala kot eden od partnerjev ter delež teh projektov. Za več kot 230 spremenljivk smo izdelali frekvenčno analizo in opisno statistiko. Ugotovili smo, da so po mnenju občin najpomembnejše produktne inovacije, sledijo jim procesne, organizacijske in marketinške. Občine so zelo slabo izkoristile možnost preoblikovanja obstoječih javnih podjetij. Z analizo variance smo testirali signifikantnost razlik v poprečjih spremenljivk, ki se nanašajo na število, vrednost ali delež projektov z različnimi načini financiranja. Kot možne vplivne faktorje smo uporabili regijo, število strokovnih sodelavcev, število izkušenejših sodelavcev, izkušnje občin z javno zasebnim partnerstvom, sodelovanje z drugimi občinami, izobrazbeni nivo strokovnih sodelavcev ter izkušnje z inovacijami. Skupno je bilo preskušeno 200 hipotez, za vsako leto posebej. Vplivi izbranih faktorjev v obravnavanem obdobju najpogosteje variirajo iz leta v leto. Razložili smo možne vzroke za različno moč faktorjev. Hibridni model inovacij ter financiranja temelji na treh vsebinsko nekoliko različnih variantah, ki smo jih poimenovali klasično javno zasebno partnerstvo, crowdfunding in EU funding. Model ustvarja tri različne možnosti tako za financiranje kot tudi za izvajanje projekta s sodelovanjem javnih in zasebnih partnerjev v različnih kombinacijah zasebnega in javnega financiranja in izvajanja inovacijskih projektov. Njegova začetna struktura pa temelji na tesnem sodelovanju z uporabniki javnih storitev. Fazni model smo variantno dogradili z javnimi naročili in javno zasebnim partnerstvom ter ga predstavili v več diagramskih tehnikah. Model omogoča enostaven zajem projektnih idej, ocenjevanje ustreznosti koncepta inovacije, ocenjevanje izvedljivost idej, spremljanje realizacije ter postprojektno evalvacijo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: inovacije, pametne občine, trajnostni razvoj, javno zasebno partnerstvo
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4004; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (5,15 MB)

2.
Sledovi obuval kot kriminalističnotehnični dokaz
Patricija Šveincer, 2013

Najdeno v: osebi
Ključne besede: kriminalistični dokazi, obuvalo, raziskava
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 2156; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

3.
Razvoj evropskega državljanstva kot element v pogodbah EU
Patricija Hvale Perc, 2011

Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropa, državljanstvo, Evropska unija
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 2758; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (796,84 KB)

4.
5.
Privolitev pri medicinskih posegih v okviru kazenskega prava
Patricija Kolenko, 2017

Opis: Za vsak medicinski poseg je potrebna veljavna privolitev pacienta oziroma njegovega zakonitega zastopnika, kadar ta ni sposoben sam podati veljavne privolitve. Institut privolitve pri medicinskih posegih je zagotovljen s petintridesetim členom Ustave Republike Slovenije, kjer je opisano varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic oziroma pravica do samoodločbe. Privolitev pri medicinskih posegih je opisana v sedmem poglavju Zakona o pacientovih pravicah. Kazenski zakonik (KZ-1E) institut privolitve v medicinske posege opisuje v 125. členu, izključitev kaznivega dejanja pri telesnem poškodovanju s soglasjem poškodovanca. Privolitev lahke telesne poškodbe ni protipravna, če poškodovanec privoli vanjo. Prav tako naklepna povzročitev hude telesne poškodbe ali posebno hude telesne poškodbe ni protipravna, če je poškodovanec vanjo privolil. Magistrsko delo obravnava institut privolitve pri medicinskih posegih v okviru kazenskega prava. S prikazom razmerja med Zakonom o pacientovih pravicah in Kazenskim zakonikom poskuša prikazati ureditev instituta privolitve, ki je v Sloveniji veljavna danes. Z opisom instituta privolitve, pogojev za veljavno privolitev v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo in različnih oblik privolitve (hipotetična privolitev, domnevna privolitev, nadomestna privolitev) sem poskušala potrditi zadani hipotezi: privolitev v medicinski poseg izključuje njihovo protipravnost ter nujnost medicinskih posegov zmanjšuje pomen obstoja privolitve v okviru kazenskega prava.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: medicinski posegi, privolitev, odločanje, kazniva dejanja, kazensko pravo, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2774; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Analiza poslovanja Danfoss trata, d. o. o.
Patricija Podgorelec, 2015

Najdeno v: osebi
Ključne besede: analiza poslovanja, finančni kazalniki, računovodski izkazi, poslovna uspešnost
Objavljeno: 07.04.2018; Ogledov: 3022; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
8.
9.
10.
Društvo - strategija in delovanje društva
Patricija Firbas, 2018

Opis: Društva, imajo v nacionalnem redu Republike Slovenije posebno mesto. Ta združenja so po številu največja in tudi najbolj pomembna oblika združenj fizičnih in pravnih oseb. Temeljijo po naslednjih načelih; prostovoljnosti, samostojnosti, nepridobitnosti, javnosti in popolne odgovornosti. V diplomskem delu sem proučila zakonsko podlago za delovanje društev, opisala upravne postopke in registracijo društva. Predstavila sem spremembo temeljnega akta, zastopnika, imena, sedeža in predstavila načine financiranja društev ter njihovo prenehanje. Vključila sem sodno in ustavnosodno prakso o društvih kot akterju pred sodiščem v Republiki Sloveniji. V diplomskem delu sem predstavila tudi Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Dodala sem še vlogo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, pri čemer sem vključila sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Cilj diplomskega dela je bil prikazati proces strateškega načrtovanja in menedžmenta, usmerjen h Kolesarsko-pohodniškemu društvu Hej, gremo naprej. Zastavila sem osnovno vizijo in strateške usmeritve za uspešno delovanje in širjenja društva na celotno Slovenijo.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 07.03.2019; Ogledov: 1811; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh