11. Preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja v primeru kronične bolezniRok Hribar, 2021 Opis: Pojavnost kroničnih bolezni in rakavih obolenj se močno dviguje. Posameznik je namreč danes izpostavljen vedno večji količini stresa. Vendar pa se le redki zavedajo vpliva negativnih avtomatskih misli na vedenja in čustvovanja. ki posledično ogrožajo njihovo duševno in telesno zdravje.
Magistrska naloga raziskuje, kakšni so preventivni in kurativni učinki kognitivno-vedenjskega svetovanja (v nadaljevanju KVS) ob nastopu kronične bolezni. V teoretičnem delu opisujemo psihološke mehanizme nastanka bolezni, teorijo KVS in terapijo ter izhodišča svetovanja ob nastopu bolezni. V empiričnem delu pa z analizo sekundarnih podatkov raziskujemo KVS pri soočanju z diagnozo, ki ogroža življenje bolnika (rak, kronična bolezen) – kakšen vpliv ima na pojavnost bolezni stres kot posledica neprilagojene kognitivne strukture, ali je lahko svetovanje dobra komplementarna oblika zdravljenja ter kako lahko izboljša kakovost življenja bolnika, ki se spopada z motnjami razpoloženja in utrujenostjo.
Analiza rezultatov potrjuje domnevo, da neprilagojena kognitivna struktura lahko povzroči nastanek bolezni ali pa jo celo pospeši. Prav tako se je izkazalo, da ima KVS komplementarno vlogo pri zdravljenju kroničnih bolezni, vendar z določenimi omejitvami (učinkoviteje ob pričetku terapije nekaj mesecev po nastopu bolezni kot neposredno ob diagnozi, pomembnost trajanja). Kot zadnje pa smo potrdili, da je področje utrujenosti in razpoloženjskih težav tisto, kjer lahko KVS najbolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Izkazalo se je, da psihoedukacija in učenje tehnik za prepoznavanje misli ter prepričanj pripomorejo k boljšemu spopadanju obolelega s stresom in depresijo, kar zmanjša vnetni odziv telesa ter pozitivno vpliva na razpoloženje in zmanjša utrujenost. Tako se bolniki lahko boljše soočajo z bremenom kronične bolezni po diagnozi. Zaključujemo, da ima KVS preventivne in kurativne učinke v primeru kronične bolezni.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kognitivno-vedenjsko svetovanje, preventiva, kurativa, stres, čustva, kronične bolezni, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 118
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
12. Učinkovitost strnjenega tečaja čuječnosti MBSR v spletni oblikiEmil Karajić, 2021 Opis: Namen: Kultiviranje čuječnosti v vsakdanjem življenju prinaša mnogo pozitivnih učinkov na področju psihičnega blagostanja in kvalitete življenja. Nekateri avtorji zagovarjajo, da je čuječnost lahko prva obrambna linija na področju duševnega zdravja splošne populacije. Obstaja veliko različnih pristopov poučevanja čuječnosti. Eden učinkovitejših in najbolj raziskanih je na čuječnosti temelječ tečaj za soočanje s stresom – MBSR. Sama časovna in praktična zahtevnost tečaja MBSR pa lahko marsikaterega potencialnega uporabnika odvrne. Tako se v magistrskem delu sprašujemo, ali je lahko strnjen tečaj čuječnosti v spletni izvedbi še učinkovit za splošno neklinično populacijo? Metoda: MBSR smo zreducirali na dve intenzivni srečanji, ki smo ju preko spletne platforme Zoom izvedli na vzorcu študentov tretjega letnika Psiho-socialne pomoči na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s polstrukturiranim intervjujem (takoj po tečaju in dva meseca po tečaju) skušali oceniti učinkovitost tečaja tako, da smo 12 udeležencev spraševali po zaznanih praktičnih koristih osebne prakse čuječnosti, po izkušnjah s planiranjem le-te ter po njihovi izkušnji tečaja preko spleta. Rezultati: Večina udeležencev je uspela razviti osebno prakso čuječnosti in jo tudi vzdrževati dva meseca po tečaju. Prav tako večina udeležencev zaznava pozitivne učinke osebne prakse čuječnosti. Udeleženci spletno izvedbo v večini ocenjujejo kot primerno, nekateri jo celo preferirajo zaradi občutka varnosti. Zaključek: Ugotavljamo, da je strnjen in modificiran tečaj čuječnosti za soočanje s stresom v spletni izvedbi lahko učinkovit za posameznike, ki osebno prakso čuječnosti ocenjujejo kot koristno, se ne soočajo s klinično motnjo in jih v osebnem življenju ne doletijo nepredvidljivi izredno stresni dogodki, preden se osebna praksa čuječnosti ne utrdi. Ugotovitev zaradi metodoloških omejitev ne moremo posploševati, lahko pa služijo kot kompas za nadaljnje raziskovanje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: čuječnost, MBSR, spletne intervencije, osebna praksa čuječnosti, koristi, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 902; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,20 MB) |
13. Povezovanje dveh pristopovEva Križaj, 2021 Opis: Integracija kognitivno-vedenjske terapije in kreativnega pristopa pomoč z umetnostjo še nedolgo nazaj ni bila dobro sprejeta. Veljalo je namreč prepričanje, da hibridni pristopi kognitivno-vedenjske umetnostne terapije niso učinkoviti in izvedljivi. Umetnostne terapije so se kot izkustvene začele razvijati znotraj psihoanalitičnih in analitičnih praks, ki so bile v nasprotju z behaviorizmom, ki skupaj s kognitivno terapijo nosi temelje za razvoj kognitivno-vedenjske terapije. V zadnjih letih vse več terapevtov ponuja priložnost tovrstni integraciji. Glavna podpora pristopu je dejstvo, da so kognitivne komponente del umetniškega ustvarjanja in s tem neločljivo povezane s samo terapijo. Naklonjenost do sodobnega umetnostnega pristopa, ki temelji na načelih vedenjske in kognitivne terapije, je rasla skozi praktično uporabo vizualnih podob, ki so predstavljale posameznikove misli, čustva in občutke in s tem tudi njihovo izkrivljenost in prostor za terapevtsko delo in doseganje sprememb. Namen naloge je poiskati stičišča kognitivno-vedenjske in umetnostne terapije, predstaviti kognitivno-vedenjsko umetnostno terapijo in ugotoviti, kateri so možni praktični vidiki uporabe tega pristopa. Umetnostne terapevte so dokončno prepričali meditativni vidiki terapije, ki so se pojavili v tretjem valu razvoja kognitivno-vedenjskega pristopa in ustvarili vse več argumentov za tovrstno povezovanje. Glavni meditativni konstrukt kognitivno-vedenjske terapije je čuječnost, opredeljena kot zmožnost vzdrževanja pozornosti z določenim namenom, v sedanjem trenutku in brez obsojanja. Spoznanje, da čuječnost in umetnost tvorita edinstveno vez in simbiotični odnos, je vplivalo na širjenje idej v svetu fotografije in fototerapije. Koncept “čuječa fotografija” se dobro vključuje v hibridni pristop kognitivno-vedenjske umetnostne terapije, saj vsebuje elemente obeh pristopov in predstavlja možno aplikacijo nove prakse, ki bi dopolnila sodoben način psihoterapevtskega dela.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, umetnostna terapija, čuječnost, fototerapija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 899; Prenosov: 80
Celotno besedilo (891,73 KB) |
14. Suicidalnost skozi prizmo stilov navezanosti v odrasli dobi z vidika psihoterapevtske obravnaveViktorija Zupančič, 2022 Opis: V pričujoči magistrski nalogi smo raziskovali korelacijo med suicidalnostjo in stili navezanosti v odrasli dobi. Zanimal nas je predvsem psihoterapevtski vidik obravnave klientov v okviru omenjenih področij, saj tema suicidalnosti še danes predstavlja tabu in je posameznikom o tovrstnih težnjah težko spregovoriti. Hkrati lahko poznavanje teorije navezanosti predstavlja pomemben okvir za obravnavo klientov z nevarnim stilom navezanosti in sucidalnimi tendencami.
V prvem delu magistrske naloge smo teoretično sintetizirali in opisali teorijo navezanosti, stile navezanosti v odrasli dobi, povezavo stilov navezanosti s psihopatologijo in psihoterapevtsko obravnavo posameznikov v okviru teorije o stilih navezanosti. Nadalje smo naredili pregled suicidalnosti, opisali suicidalne misli in ideacije, samopoškodbeno vedenje z namenom končanja svojega življenja, suicidalno vedenje, povezali suicidalnost s psihopatologijo in obravnavo suicidalnih posameznikov v sklopu psihoterapevtske obravnave.
V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne analize opravili intervjuje z osmimi psihoterapevtkami, ki delujejo v okviru svoje zasebne psihoterapevtske prakse. Sodelujoče psihoterapevtke pri svojem delu uporabljajo teorijo navezanosti in so v obravnavi že imele nevarno navezane kliente s suicidalnimi težnjami. Na podlagi opravljenih intervjujev smo lahko odgovorili na raziskovalna vprašanja o sovplivanju stilov navezanosti v odrasli dobi in suicidalnosti z vidika psihoterapevtske obravnave. Ugotovili smo kako pomembno vlogo igra vzpostavitev varnega psihoterapevtskega odnosa in vzajemnega zaupanja v terapevtskem prostoru. Skupaj z uporabo psihoterapevtskih tehnik (kognitivno vedenjske tehnike ali tehnike drugih psihoterapevtskih pristopov) predstavljata pomemben doprinos k uspešnemu znižanju suicidalnih tendenc, izboljšanju vsesplošnega počutja in nenazadnje doseganja zastavljenih psihoterapevtskih ciljev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: teorija navezanosti, stili navezanosti, suicidalnost, suicidalne težnje, psihoterapija, tehnike, obravnava, magistrske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 692; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,47 MB) |
15. Misli, čustva in vedenje prisvojcih oskrbovalcih oseb zdemencoSimon Cigoj, 2022 Opis: V magistrski nalogi raziskujemo misli, čustva in vedenje svojcev oskrbovalcev oseb z demenco.
Za lažje razumevanje bolezni in obolelega se bralec v teoretičnem delu najprej seznani z nekaterimi ugotovitvami raziskovanja bolezni in bolnika. Tako bralec lahko spozna, kaj sploh demenca je, katere vrste demence poznamo, kaj prinaša v svet obolelega in njegovo okolico, kako se jo je raziskovalo in na njo gledalo skozi zgodovino, kako jo doživljajo oboleli in kako oskrbovalci.
V empiričnem delu opravimo kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili z dvanajstimi svojci oskrbovalci. Na ta način spoznamo miselni, čustveni svet in njihovo vedenje pri delu s svojci oskrbovanci obolelimi z demenco, ter pomoč, ki bi jo potrebovali v obdobju pred, ob in po postavitvi diagnoze pri osebi z demenco. V raziskavo so vključeni le oskrbovalci, ki so sorodniki, svojci oskrbovancem.
Raziskava je pokazala, da se skozi obdobja pri oskrbovalcih misli, čustva in vedenje spreminjajo. Ključen razlog za to je spoznanje, da je svojec zbolel. Ob tem raziskava pokaže tudi kako bi lahko družba pomagala oskrbovalcem v času bolezni, ki je prizadela njih svojce.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: demenca, oskrbovanec, oskrbovalec, misli, čustva, vedenje, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 466; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,81 MB) |
16. Perfekcionizem in občutek varnostiAnita Erženičnik, 2022 Opis: Varnost je pomembna in cenjena vrednota, potreba in pravica – ne samo za perfekcioniste, ki so nagnjeni k skrbem in pri katerih se je perfekcionistično vedenje razvilo za to, da jim omogoča varnost in zaščito, ampak za slehernega posameznika med nami.
Glavni namen magistrske naloge je raziskati dejavnike, ki perfekcionistom predstavljajo dejavnike tveganja, in tiste, ki jim zagotavljajo občutek varnosti. Zanima nas tudi, na kakšen način si zagotavljajo varnost in ali je perfekcionistično vedenje učinkovito pri zagotavljanju varnosti. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo pojem perfekcionizem, mehanizme za razvoj perfekcionizma pri posamezniku, kako se ta kaže v vsakdanjem življenju, kakšne posledice lahko imajo skrajne perfekcionistične težnje ter opišemo perfekcionistično prepričanje in miselne napake. V nadaljevanju teoretičnega dela se dotaknemo še drugega pojma, to je varnost. Predstavimo različne opredelitve varnosti, odzivanje posameznika na nevarnost in poiščemo povezave med občutkom varnosti in perfekcionizmom. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, ki smo jih pridobili z uporabo polstrukturiranega intervjuja. Rezultati predstavljajo odgovore 6 intervjuvancev, ki so na samoocenitvenem testu MPS-H (Hewitt in Flett, 1991a) kazali znake povečanih perfekcionističnih teženj. Analiza predstavljenih rezultatov je pokazala, da je eden izmed ključnih dejavnikov za tveganja neuspeh oziroma to, da ne bi bili dovolj dobri. Njihovo varnost opredeljuje vrsto dejavnikov, od financ, zdravja, dobrih odnosov, odsotnost stresa, notranjih občutkov umirjenosti lastne vrednosti in zadovoljstva. Za svoj občutek varnosti so pripravljeni narediti vse, tudi prezreti lastne potrebe in želje, kar zveni paradoksalno. Ravno takšno pa je tudi dejstvo, da jim perfekcionizem zagotavlja občutek varnosti, kljub temu, da jih pri vsakodnevnem funkcioniranju moti, ovira, jim celo škoduje in povzroča veliko jeze, frustriranosti in nezadovoljstva.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: perfekcionizem, perfekcionistične težnje, občutek varnosti, zagotavljanje varnosti, obrambni mehanizem, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 530; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,60 MB) |
17. Povezanost perfekcionizma z motnjami spanjaTatjana Golub Lolovski, 2022 Opis: V magistrski nalogi smo najprej obravnavali področji spanja in težav s spanjem. Spanje je univerzalna funkcija živih bitij, ki obsega eno tretjino človeškega življenja. Slab ali nezadosten spanec je povezan s številnimi motnjami v večini telesnih sistemov. Drugo področje, ki smo ga obravnavali v nalogi, je perfekcionizem. Za perfekcionizem je značilno stremljenje k brezhibnosti in postavljanje previsokih standardov delovanja, kar spremljajo težnje po pretirano kritičnem ocenjevanju svojega vedenja. V zadnjih nekaj desetletjih se je veliko raziskav osredotočilo na preučevanje razmerja med perfekcionizmom, psihološko prilagoditvijo in motnjami. Glede povezave med perfekcionizmom in težavami s spanjem so nekateri raziskovalci v 80. letih prejšnjega stoletja poudarili, da je vzburjenje, ki je značilno za nespeče, v resnici čustveno vzburjenje, ki izhaja iz tesnobnega perfekcionističnega osebnostnega sloga. Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati povezavo med motnjami spanja in izbranimi dimenzijami perfekcionizma na vzorcu študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ). Temeljni cilj naloge je bil preučiti, ali perfekcionizem napoveduje motnje spanja. V raziskovalnem delu naloge smo opravili kvantitativno raziskavo s pomočjo ankete med študenti FUDŠ. Za zbiranje podatkov smo uporabili Pittsburški vprašalnik o kakovosti spanja in večdimenzionalno lestvico perfekcionizma. Raziskava je pokazala povezavo med motnjami spanja in perfekcionizmom oziroma njegovo posebno manifestacijo: tesnobo zaradi možnih napak in dvomov o lastnih dejanjih. Rezultati te študije, ki kažejo na povezanost med perfekcionizmom in nespečnostjo, so lahko koristni pri razvoju novih terapij za boj proti motnjam spanja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: spanje, motnje spanja, nespečnost, perfekcionizem, dimenzije perfekcionizma, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 542; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,11 MB) |
18. Interes državljanov Republike Hrvaške in Republike Slovenije za psihosocialno svetovanje v naraviVida Kezele, 2022 Opis: V teoretičnem delu naloge je podrobno razloženo, kaj je psihosocialno svetovanje in kakšna je razlika med navadnim psihosocialnim svetovanjem in tistim, ki se izvaja v naravi. Poudarek je na teorijah in raziskavah, ki dokazujejo povezavo med človeško psiho in telesom. Posebej je pojasnjeno, kako narava in hoja vplivata na psiho in telo. Navedeni so potencialni izzivi in prednosti psihosocialnega svetovanja v naravi. V magistrski nalogi so predstavljeni rezultati raziskave o interesu ljudi za psihosocialno svetovanje v naravi in njihovem odnosu do le-tega. Izvedena raziskava je kvantitativna, raziskovalno območje pa zajema dve državi – Hrvaško in Slovenijo. Raziskava je bila opravljena ob spoštovanju vseh etičnih načel in človekovih pravic. Pri statistični analizi so bili uporabljeni parni T-test, Fischerjev natančni test in frekvenčni prikaz podatkov. Spletni vprašalnik, ki smo ga pripravili za namen te raziskave, je izpolnilo 156 anketirancev. Rezultati kažejo, da bi 86,5 % anketirancev želelo poskusiti s psihosocialnim svetovanjem v naravi. Po vsaj pol ure bivanja v naravi se anketiranci počutijo bolj umirjeni (92 %), občutijo manj stresa (87 %), manj tesnobe (68 %) in so bolj optimistični pri razmišljanju o življenjskih izzivih (62 %). Ugotovljeno je bilo, da obstaja statistično pomembna razlika v stopnji umirjenosti, stresa, tesnobe in optimizma pred in po bivanju v naravi. Ta raziskava kaže na potrebo po razširitvi ponudbe v kategoriji zagotavljanja psihološke pomoči. Predlagamo uvedbo zagotavljanja psihološke pomoči v naravnem okolju med sprehodom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: psihosocialno svetovanje, svetovanje v naravi, psihološko dobro počutje, psihofiziologija, duševno zdravje, narava, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 432; Prenosov: 38
Celotno besedilo (949,15 KB) |
19. Strah pred porodomAjda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021 Opis: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje
in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek
poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje
anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in
izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično
raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah,
ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako
vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom
preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v
domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k
anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni
krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še
toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med
nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je
prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi
zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti,
načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne
analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe,
zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed
dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko
terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem
strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos
babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke,
psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni
trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa
zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 508; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,26 MB) |
20. Psihosocialna podpora za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sesterTadeja Kolander, 2022 Opis: Psihosocialne obremenitve medicinskih sester so sestavni del poklica in povsem se jim ni možno izogniti. Delujejo kot indirektna tveganja, saj povzročajo stres in kadar je učinek stresnih reakcij prepogost, nastajajo številne negativne posledice za psihofizično zdravje. V magistrskem delu smo opisali negativne učinke kronične stresne reakcije, sindrom izgorelosti in poklicno posttravmatsko stresno motnjo. Negativni učinki psihosocialnih obremenitev se ne kažejo le na zdravju medicinskih sester, pač pa pomembno vplivajo na zadovoljstvo pri delu, varnost pacientov in delovanje zdravstvenih organizacij, zato je pomembno prepoznavanje le teh in obstoj ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. V magistrskem delu smo opredelili nabor ukrepov za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester s stališča posameznika in delovnih organizacij. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno raziskovalno paradigmo in se z intervjuji poglobili v individualno doživljanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester sodelujočih v raziskavi. Ugotovili smo, da se večina s psihosocialnimi obremenitvami pri delu srečuje vsakodnevno, skoraj vsi intervjuvanci pa nekajkrat tedensko. Najizraziteje izstopajo obremenitve povezane s pomanjkanjem kadra v zdravstveni negi, kar posledično vodi do velikih delovnih obremenitev, časovnih pritiskov, dodatnih izmen dela in slabše kakovosti dela. Večina sodelujočih v raziskavi psihosocialne obremenitve obvladuje z aktivacijo lastnih virov moči in podpornega socialnega omrežja. Strokovne pomoči se ne poslužujejo. Kot glavni ukrep za lažje obvladovanje obremenitev so vsi izpostavili potrebo po večjem številu zaposlenih. Iz omenjenega izhaja ugotovitev, da sta v povezavi z opisano problematiko pomembna ukrepa sprejetje novih standardov in normativov za zdravstveno nego, ki bi zagotavljali dovolj zaposlenih, ter ustreznejše vrednotenje dela medicinskih sester. S tem bi zagotovili tudi kvalitetnejšo, predvsem pa varnejšo obravnavo pacientov. Z magistrskim delom želimo dvigniti nivo osveščenosti glede opisane problematike in obenem izpostaviti pomen sistemske ureditve dostopnosti strokovne pomoči za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester, k čemur bi lahko pomembno prispevali psihosocialni svetovalci (izvajanje izobraževanj, razbremenilnih pogovorov, supervizije in psihosocialnega svetovanja).
Najdeno v: osebi
Ključne besede: psihosocialne obremenitve, medicinske sestre, posledice, kronična stresna reakcija, sindrom izgorelosti, obvladovanje psihosocialnih obremenitev, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 592; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,64 MB) |
