1. Finančni mehanizem EGP in norveški finančni mehanizem v SlovenijiSilvija Jakopovič, 2016 Opis: Države donatorice - Islandija, Liechtenstein in Norveška - s finančnimi sredstvi prispevajo k redukciji razlik med državami upravičenkami, vključenimi v Evropski gospodarski prostor. Slovenija je bila do sredstev iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma upravičena v programskem obdobju 2004-2009 in v programskem obdobju 2009-2014; slednji se trenutno še izvaja. V programskem obdobju 2004-2009 je bilo Sloveniji skupno dodeljenih 18,594 milijona EUR bruto sredstev iz navedenih mehanizmov. Pri črpanju sredstev je bila naša država zelo uspešna, saj ji je bilo izplačanih več kot 93 % vseh dodeljenih sredstev, kar jo uvršča na peto mesto med petnajstimi državami, ki so bile upravičene do navedenih sredstev. Za tekoče programsko obdobje 2009-2014, ki se v načinu izvajanja bistveno razlikuje od predhodnega sistema, je Sloveniji na voljo 26,9 milijona EUR bruto sredstev za izvajanje programov, ki imajo različne prioritetne vsebine. Ker je eden od dveh ključnih ciljev finančnih mehanizmov krepitev bilateralnih odnosov med državami udeleženkami, je Slovenija del dodeljenih sredstev namenila za njihovo krepitev; ta so signifikantno pripomogla h krepitvi odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Sredstva finančnih mehanizmov pomenijo pomemben vir financiranja projektov iz različnih področij, saj so na voljo za različna vsebinska področja in organizacije z različnim pravnim statusom. Najdeno v: osebi Ključne besede: finančni mehanizmi, Evropski gospodarski prostor, Norveški finančni mehanizmi, bilateralni odnosi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 4089; Prenosov: 198 Celotno besedilo (943,15 KB) |
2. |
3. Mednarodnopravno varstvo ranjencev, bolnikov, vojnih ujetnikov in civilnega prebivalstva v primeru oboroženega spopadaSilvija Sivčević, 2008 Najdeno v: osebi Ključne besede: mednarodno humanitarno pravo, mednarodno vojno pravo, Ženevska konvencija, dodatni protokol, ženevsko pravo, oborožen spopad, ranjenci, vojni ujetniki, bolniki, civilno prebivalstvo Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 2240; Prenosov: 97 Celotno besedilo (591,83 KB) |
4. Ciljno vodenje in letni razgovori v organizaciji XSilvija Čarman, 2018 Opis: V diplomskem delu raziskujemo ciljno vodenje in letne razgovore. Proučujemo pomen postavljanja ciljev in način izvedbe letnih razgovorov. Glavni nosilci ciljnega vodenja so vsi zaposleni v organizaciji, saj igrajo pomembno in odločilno vlogo pri doseganju pričakovanih, želenih rezultatov. V osrednjem delu diplomskega dela se osredotočimo na namen in cilj ciljnega vodenja in letnih razgovorov, izpostavljamo njihove prednosti in slabosti ter predstavimo proces določanja ciljev in izvedbo letnih razgovorov. Sledi predstavitev raziskave, ki smo jo izvedli v organizaciji X. Raziskava je potekala v obliki anketnega vprašalnika, k sodelovanju pa so bili povabljeni vsi zaposleni. V njej ugotavljamo, kakšen odnos imajo zaposleni in vodje do ciljnega vodenja ter letnih razgovorov. Ugotovitve potrjujejo, da se zaposleni in vodje zavedajo pomena ciljnega vodenja in letnih razgovorov za dosego pričakovanih rezultatov, vendar je na tem področju še veliko manevrskega prostora za izboljšave. Najdeno v: osebi Ključne besede: cilji organizacije, ciljno vodenje, letni razgovori, kompetence, motivacija, nagrajevanje, zaposleni Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 2886; Prenosov: 230 Celotno besedilo (1,52 MB) |
5. Razumevanje medijske pismenosti med "senior generacijo" v SlovenijiSilvija Fortuna, 2020 Opis: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V
teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in
sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior«
generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge
smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo
zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku.
Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki …
Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri
seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako
smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna
tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene
tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona
pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času
epidemije Covid 19).
V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s
pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so
bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih
in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev
smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih
pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu
smo še podali predlog rešitev.
Najdeno v: osebi Ključne besede: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1019; Prenosov: 73 Celotno besedilo (2,27 MB) |