Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga uredbe GDPR (EU) 2016/679 pri varstvu osebnih podatkov v delovnem razmerju
Simona Čeh Savski, 2018

Opis: Nova evropska uredba GDPR (EU) 2016/679 je z letošnjim letom uvedla nekaj ključnih novosti na področju varovanja osebnih podatkov, na katere morajo biti delodajalci pri upravljanju z osebnimi podatki svojih zaposlenih posebej pozorni. V slovenskem pravnem reduje bilo to področje do zdaj urejeno področno v več zakonih. Sprejet je bil predlog novega ZVOP-2, vendar sam zakon še ni bil sprejet, zato se z začetkom veljavnosti Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov ta v primerih kolizije uporablja neposredno. Splošna načela upravljanja z osebnimi podatki zaposlenih tudi z novo uredbo ostajajo enaka, dodano je načelo odgovornosti, na podlagi katerega na delodajalcu leži dokazno breme v zvezi z varstvom osebnih podatkov zaposlenih. Splošna uredba EU je z določenimi ukrepi, na primer uvedbo pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, predhodnega posvetovanja z nadzornim organom, oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov in obvestila o kršitvi varstva osebnih podatkov, še dodatno okrepila sistem varovanja osebnih podatkov zaposlenih.V diplomski nalogi na podlagi trenutno veljavne zakonodaje in strokovne literature analiziram slovensko pravno ureditev področja varovanja osebnih podatkov zaposlenih in novo evropsko uredbo na tem področju. Ugotavljam, da se ureditev bistveno ne spreminja. Uvaja pa nova uredba dodatna varovala, ki bodo pozitivno vplivala na sprejemanje še boljših varnostnih odločitev delodajalcev in posledično zmanjšala kršitve na tem področju.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 2748; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (565,91 KB)

2.
Patentiranje avtonomnih vozil
Simona Čeh Savski, 2020

Opis: Avtonomna vozila za svoje delovanje ne potrebujejo človeškega voznika in bodo s svojo komercialno dostopnostjo izjemno vplivala na družbo v kateri živimo. Ideja avtonomne mobilnosti se je prvič pojavila v začetku 20. stoletja, vendar je bila lahko nadalje razvita šele z dostopnostjo ustrezne tehnologije in s tem, sistemov umetne inteligence. Čeprav popolnoma avtonomna vozila še niso komercialno dostopna, se njihova dostopnost na trgu pričakuje v prihodnjih nekaj letih. Prav zaradi tega morajo pravniki in inženirji delovati skupaj, da bodo posledice uvedbe avtonomnih vozil predvsem pozitivne in da se z ustreznimi preventivnimi ukrepi in pravnimi regulacijami izognemo nevarnostim, ki jih ta potencialno predstavljajo. To magistrsko delo izvira predvsem iz ugotovitev Evropskega patentnega urada o prihajajočih trendih tehnologij na področju avtonomnih vozil, ugotovitev Evropskega parlamenta in Evropske komisije o tem, katera področja je treba še posebej v prihodnje razdelati, kot tudi na podlagi že dostopne strokovne literature na področju avtonomne vožnje. Namen magistrskega dela je predvsem v interdisciplinarni predstavitvi teme, vključujoč zgodovinsko ozadje razvoja avtonomne vožnje, predstavitev prednosti in nevarnosti, ki jih uvedba avtonomnih vozil prinaša, predstavitev tehnologij, ki so vsebovane v patentnih prijavah pri Evropskem patentnem uradu, vključujoč dve študiji primerov, predstavitvi etičnih dilem, varovanja osebnih podatkov uporabnikov in kibernetske varnosti, kot tudi trenutnega zakonodajnega okvira Evropske unije in Slovenije, predvsem na področju odgovornosti in zavarovanja. Širok pregled področja bralcu omogoča razumevanje vseh področij avtonomne vožnje iz trenutno dostopnih podatkov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna mobilnost, umetna inteligenca, patent, industrijska lastnina, tehnologija
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1569; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (865,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh