2.
Sodna oligarhijaTjaša Ozimek, 2020
Opis: Dediščina totalitarnega režima je velik del pravosodja v Sloveniji. Kljub osamosvojitvi od totalitarne države, v kateri so bile hudo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kjer pravna država ni delovala, pa je trenutno stanje drugačno od pričakovanega. Ustavna demokracija obstaja zgolj na papirju, prihaja pa do razhajanj med deklariranim in realnim. Slovenija namreč predstavlja državo z neodvisnim sodstvom, a odvisnimi sodniki. Slednje vodi v vse več kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer imunski sistem pravosodja ne deluje. Vodstvene strukture držijo oblast v svojih rokah, tudi za ceno kršitev teh temeljnih pravic, kar se odraža v številnih neustavnih sodnih odločbah. Pri tem nam Ustavno sodišče vrača upanje v pravno državo, pri čemer korektno in strokovno delo Ustavnega sodišča moti Vrhovno sodišče. Na pomembnih mestih v sodstvu sedijo ljudje, ki so navajeni ponižnosti, sebe pa doživljajo kot birokrata. Takšni sodniki se zatečejo k formalistični predstavi besed, se skrivajo za zakoni, črkami in besedami, in kot taki želijo ostati anonimni. Takšni sodniki delujejo v čredi, odgovornost za njihovo nestrokovno delo pa se na ta način razprši. Največja odgovornost za ne delovanje imunskega sistema sodstva gre predsedniku Vrhovnega sodišča, ki je v resnici prvi med enakimi, kar pomeni, da bi moral biti najboljši v vseh kvalitetah, ki jih sodnik mora imeti, njegovo pravno znanje bi moralo biti izstopajoče, predvsem pa mora biti izjemno moralna oseba. Vse našteto vodi v stanje v pravosodju, ki mu pravimo sodna oligarhija.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 23.03.2020; Ogledov: 2504; Prenosov: 339
Celotno besedilo (675,16 KB)
